Praktično ne mine dan, da nas ne bi na blagajni trgovine uslužbenec vprašal: "Ali imate našo kartico?“ Plastično iznajdbo, ki naj bi nam z malo zvestobe prinesla veliko prihranka, so nekdaj ponujali le večji trgovci in drogerije, danes pa nanje naletimo že praktično povsod. Pa je res, da kdor kupuje s kartico, kupuje ceneje?
Da bi našli odgovore na zastavljeno vprašanje, sta Informacijski pooblaščenec in Zveza potrošnikov Slovenije pregledala 12 izbranih klubov zvestobe in ugotovila, da ljudje zaradi kartic kupimo več, kot smo sprva nameravali, da so izdelki v akcijah pogosto slabe kakovosti, včasih celo mnogo dražji kot drugod, gore osebnih podatkov in podatkov o naših nakupih pa trgovcem omogočajo, da še lažje potrkajo na naša vrata.
"Trgovci ne polnijo denarnic potrošnikov z denarjem, pač pa le s karticami,“ je ob predstavitvi rezultatov preiskave dejala Breda Kutin, predsednica zveze. Kot je nadaljevala, trgovcem ni v interesu, da bi potrošnikom jasno pokazali, koliko prihranijo, pomembno se jim zdi le vzbujanje vtisa, da smo kupci za nakupe nagrajeni. Za primer je navedla sistem bonitetnih lestvic, po katerih velja, da več kot kupimo, več popustov imamo. "Zbiranje raznih točk, pik, ali zvezdic že samo po sebi zamegli povezavo med količino vaših nakupov in prisluženih popustov,“ pravi in dodaja, da naši nakupi le stežka dosežejo visoke popuste. V eni od trgovin za naše najmlajše lahko po njenih besedah do 5-odstotnega popusta pridemo le, če v njihovi blagajni pustimo več kot 1.668 evrov. Za enako višino popusta v trgovini s tehniko in gradbenim materialom pa moramo v pičlih treh mesecih zapraviti več kot 3.700 evrov. "Ne delajte si utvar, da vam bo ostalo veliko bonitete!“ pravi.
Kupujete, čeprav ne potrebujete?
Prav tako so trgovci po besedah Kutinove pretkani pri katalogih izdelkov s popusti, kjer potrošnika postavijo pred dilemo – ali boste kupili katerega od izdelkov v katalogu ali pa bodo bonitete izpuhtele. "Mnogi dilemo rešijo tako, da pač kupijo nekaj, česar sploh ne potrebujejo,“ pravi in dodaja, da tudi izdelki v katalogih niso vedno najcenejši, še manj pa varni. Kot primer je navedla ponudbo trgovca, ki je ob zbranih točkah za otroški sedež ponujal 40-odstotni popust. "Za ta sedež je bilo na testih ugotovljeno, da nudi zelo slabo zaščito pri bočnih trkih. Smo res pripravljeni prihraniti na račun varnosti? Takšne akcije ljudi usmerjajo stran od primerjanja kakovosti in cene!“ še dodaja. Postregla je tudi s podatki o velikih razlikah v ceni med izdelki v trgovini in enakimi izdelki na spletu. Medtem ko so po njenih besedah v eni izmed trgovin pod napisom "akcija“ prodajali ploski televizor za 1.299 evrov, je enak televizor preko spletne trgovine mogoče kupiti za 929 evrov. "Pri takšnih nakupih bi morali pozabiti na kartice!“ pravi.
Pirc Musar: 'Trgovci nas poznajo v fundamente!'
Na vprašanje ravnanja z osebnimi podatki pa je opozorila informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar. Kot je dejala, trgovci tako naše osebne podatke kot tudi podatke o nakupih nadvse skrbno analizirajo. "Zbirajo ogromno naših podatkov, zato,da nas spoznajo v fundamente. Verjemite, trgovci zelo dobro poznajo naše življenjske navade,“ pravi in dodaja, da vedo za naše spolne navade, kako zdravo živimo, koliko alkohola popijemo in podobno.
Kot pravi, si trgovci želijo o nas vedeti vedno več osebnih podatkov, vključno z natančnimi podatki o tem, kje, kdaj in kaj kupujemo. S tem lahko nato izvedejo tako imenovano ciljno trženje, pri čemer lahko ponudbo priredijo potrošnikovemu nakupovalnemu profilu ter s tem omejijo svobodno izbiro. “Takšno trženje izvaja kar 9 od 12 preverjenih trgovcev,“ pravi in poziva trgovce, da so do svojih potrošnikov transparentni glede tega, katere podatke zbirajo, komu jih posredujejo, kako dolgo jih hranijo, pri tem pa naj upoštevajo načelo sorazmernosti – minimalen obseg, ki je potreben za izpolnjevanje legitimno zastavljenih ciljev. Pregled trga je namreč med drugim pokazal, da kar devet ponudnikov osebne podatke hrani dlje, kot je to potrebno za samo izvedbo programa ugodnosti.
Premislite, preden podpišete!
"Potrošnikom svetujemo, da si ob podpisovanju raznih izjav in pristopnic vzamejo čas in podrobno preberejo vsa določila ter da o podajanju svojih osebnih podatkov razmislijo z zdravo mero razuma. Naša želja je namreč le-to, da ljudje vedo, kaj vse s trgovci delimo,“ je nadaljevala Pirc Musarjeva.
Ob tem je pooblaščenka dodala, da ima po 30. členu Zakona o varnosti osebnih podatkov vsak posameznik pravico, da izve, katere in kakšne podatke trgovci hranijo o njem. Poleg tega pa imamo potrošniki tudi pravico zahtevati, da prenehajo uporabljati naše podatke. "Presoja nas potrošnikov je, ali bomo svoje osebne podatke prodali za to, da bomo na drugi strani dobili ugodnosti," je poudarila.
Če zakon pravi, da ima posameznik pravico preklicati uporabo osebnih podatkov, mora trgovec po besedah informacijske pooblaščenke to spoštovati in jih ne sme več hraniti. "To je tisto, kar bomo v postopkih inšpekcijskega nadzora v prihodnosti tudi nadzorovali," je poudarila.
Ko potrošnik zaprosi za preklic, mora trgovec v 15 dneh sporočiti, da je prejel zahtevo in da podatkov ne bo več obdeloval. "To pomeni, da tisti trenutek po pravu preneha tudi pravna podlaga za hranjenje podatkov," je dejala in dodala, da sta desetletni in neomejeni rok uporabe nezakonita.
KOMENTARJI (110)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.