Kaničeva: Nismo počivali ali lenarili
Zdravnica Zlatka Kanič je tokrat pristala na zaslišanje. Boru Nekrepu je postavila napačno diagnozo, ker je imel bolezen novorojencev, pravi. Njegova smrt ni prizadela le staršev, ampak tudi zdravnike, je dodala.
Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Gordana Živčec Kalan je po današnji obravnavi v primeru morebitnega odvzema licence pediatrinji Zlatki Kanič dejala, da bo odločitev težka. Čeprav zakonsko določenega roka, do kdaj mora sprejeti odločitev, ni, pa se bo, kot pravi, potrudila, da jo bo sprejela v najkrajšem možnem času.
Na Zdravniški zbornici Slovenije se je nadaljevala obravnava o morebitnem odvzemu licence Zlatki Kanič, ki je leta 2008 zdravila Bora Nekrepa. Tokrat je Kaničeva privolila v pričanje. Podrobno je opisala potek zdravljenja v UKC Maribor v noči z 12. na 13. marec 2008. Zavrnila je navedbe, da se ni zavedala resnosti dečkovega zdravstvenega stanja. Poudarila je, da je bil Bor vso noč pod strogim nadzorom v bolnišnici, ob morebitnih spremembah kliničnega stanja otroka pa bi tudi ustrezno ukrepala. "Nismo počivali ali lenarili," je dejala in dodala, da je bila v tisti noči obremenjenost z najtežjimi bolniki 160-odstotna. Za Bora sem storila vse, kar je bilo v moji moči, je še povedala.
Dejala je, da se danes zaveda, da je postavila napačno diagnozo, Reyev sindrom, ki ga je tudi zdravila. Vendar pa je prirojena motnja presnovi uree, ki jo je imel Bor, po literaturi bolezen novorojencev in ne 12-letnih otrok. Poleg tega je navedla, da je iz dečkove medicinske dokumentacije pozneje videla, da je bil Bor pogosto bolan, medtem ko so starši ob sprejemu na zdravljenje dejali, da je bil načeloma zdrav, le da ima pogosto vnetje ušesa.
Poudarila je, da se določene znake lahko pripiše napačni bolezni in je potem napačno tudi zdravljena. Zato je pri tako redkih boleznih bolje, da od staršev dobijo čim več informacij. Mariborska pediatrinja poudarja, da zaradi smrti Bora niso prizadeti samo njegovi starši, pač pa "tudi tisti, ki smo s tem, ko je Bor umrl, doživeli strokovni poraz. Vem, da je smrt otroka najhujše, kar se lahko zgodi. Tudi za zdravnika je smrt pacienta huda, čeprav sodi v realnost in jo kot profesionalec moraš sprejeti," je dejala.
Pričal tudi nemški strokovnjak
Pričal je tudi nemški specialist za medicino otrok in mladine, ki se ukvarja s presnovnimi boleznimi, Berthold Koletzko. Kot je dejal, je obravnava bolnika ob sprejemu v bolnišnico – diagnostični ukrepi, preverjanje možnosti infekcij, zastrupitve in morfoloških sprememb – potekala pravočasno in pravilno.
Dejal je, da je "občudovanja vredno in v prid skrbnemu ravnanju", da je Kaničeva naročila, da se v dečkovem urinu izmeri raven amoniaka. Tako tudi meni, da po informacijah, ki jih je dotlej vedela o otrokovem zdravstvenem stanju, ni bilo mogoče sklepati, da je Bor imel prirojeno motnjo presnove uree. "Sum Reyevega sindroma je danes napačna, v tej noči pa je bila razumljiva diagnoza. Za Reyev sindrom ni specifične terapije, zato je terapevtsko obravnavanje v tej noči razumljivo," je dejal.
Koletzka je sicer zmotilo to, da Kaničeva ob tako povišani vsebnosti amoniaka ni naročila vnovičnega merjenja že čez uro ali dve, saj bi potem tudi lahko bolnika prej premestili v Ljubljano. Vendar pa ne more trditi, ali bi takšno ravnanje bistveno spremenilo potek bolezni Bora.
Nemški strokovnjak tudi ne more potrditi, ali je Kaničeva res postavila diagnozo Reyevega sindroma, saj te informacije v odpustnem pismu ni, prvič so jo omenili v sodnih spisih maja 2008. Vendar pa je po njegovih besedah možno, da se ta informacija ne zapiše, če je obremenitev na oddelku zelo velika.
Je pa imel tudi pripombe na potek zdravljenja dečka po premestitvi v Ljubljano, saj da so mu takrat dodali preveč tekočine ter mu relativno pozno dali antibiotike.
Koletzko je dejal, da je imela hiperamonimija bistven delež pri tragičnem poteku obolenja, vendar pa smrti ne more izključno pripisati zdravljenju v času UKC Maribor. Z znižanjem koncentracije amoniaka že v tej noči bi se po njegovih besedah povečale možnosti, da bi bil potek zdravljenja bolezni lažji. "Ne moremo pa z gotovostjo reči, ali bi otrok to preživel, in v primeru, da bi, če bi ostal brez nevroloških poškodb," je dejal.
Zgodba: Zdravstvo: Afere in reforma
Povezani članki
Glasuj
>>..glede medicinske dokumentacije pa bi jo morala prebrat
>>še preden je odredila odvzem prvih izvidov...
A ti sploh veš, kje se nahaja dokumentacija o zdravljenju, dosedanjih boleznih,...?
V zdravstvenem domu, ne v bolnici. Zato pa so starši zraven, da povejo o predhodnih boleznih.
(kar pa jim očitno ni bila prioriteta)
>>igor.gojcic
>>...malo je namreč verjetno, da za njegovo težavo niso vedeli prej,
se ni vedelo, ker ZZZS ne plača testiranja novorojenčkov.
>> ...aktivno življenje (in morda še ustrezen način prehranjevanja)
>>menda ni zakrivalo simptomov, in jih blažilo do te mere, da
>>do sedaj ne bi izstopali, ...
način življenja je še poslabšal stanje (hujšanje, tablete,... zaradi baleta)
>> in za reševanja izbrali primernejšo pot,
>>morda zunaj uradne medicine, ..
A tako ko Jobs (Steve)? Dokler je bil še čas za operacijo (95% uspeh) je skakal po Indiji, ko je bilo pa prepozno, je pa začel s presaditvami in operacijami.
>>Mi težko sodimo ta primer, ne poznamo resničnega
>>ozadja, ne poznamo zdravstvene preteklosti fanta,
No, tako se počuti tudi vsak zdravnik na urgenci, ko dobi pacienta, brez dokumentacije in nekooperativnimi starši.
>>Ljudje bi morali prej dvakrat premisliti, ali bodo
>>iskali pomoč za neko bolezen, v uradni medicini,
>>kjer gre za v glavnem za blaženje simptomov, nič več, ...
Oj Gijčič, UPAM da boš vnet slepič zdravil homeopatsko.
Vsakokrat ko gre kaj narobe, je vmes premestitev bolnika, resnično izbirajo najprimernejši čas, ali pa očitno to izvedejo, ko opazijo, da se jim začne zatikat, bolnika hitro premestijo drugam, sami pa upajo, da se bodo rešili odgovornosti, ...zdravniki so se že preveč razvadili, ...če prejme bolnika, naj zdravljenje izpelje do konca v dotični bolnišnici, ne pa da bolnika ob prvi težavi ali zapletu takoj premestijo, ...kot da bi skušali zmesti okolico, in še kaj vmes ustrezno urediti, ...
opazimo lahko, da so premestitve pogostejše, kot bi smele biti, če je tako, kaj potrem zdravniki sploh še počnejo, če večino bolnikov premestijo drugam.
...
Gotovo ni starša, ki si želi slišati izgovore, ki ne gredo, niso logični, so nepomembni, ...pa kaj potem če neka bolezen ali težava ni tipična za neko starost ali je redka, ali kaj jaz vem, ...to in podobno so zastareli vzorci razmišljanja in prepričanja, ki danes ne veljajo več, ...in starši jasno tega ne želijo slišati, niti ne smejo sprejeti.
Borov primer je žal še en tipičen primer, kako je simptomatski koncept zdravstva in medicine zgrešen,
ker gledajo simptome namesto vzroka, se ukvarjajo z simptomi namesto z vzroki, ...ker so simptomi pri nekaterih boleznih enaki, in če se to ne upošteva, in če se doda, kar se ne bi smelo, kakšna taka izkušnja iz preteklosti, potem seveda zlahka pride do usodne napake.
Mi težko sodimo ta primer, ne poznamo resničnega ozadja, ne poznamo zdravstvene preteklosti fanta, ...malo je namreč verjetno, da za njegovo težavo niso vedeli prej, ...aktivno življenje (in morda še ustrezen način prehranjevanja) menda ni zakrivalo simptomov, in jih blažilo do te mere, da do sedaj ne bi izstopali, ...
in če je res, kaj je potem sedaj šlo narobe, ...se je nabralo in v nekem trenutku udarilo na plan, premočno, da bi bilo obvladljivo, vsled napak, ki so se vrstile zraven.
Morda bi Bor preživel, če bi se družina pravočasno začela ukvarjati z njegovo težavo, ne verjamem da niso prej vedeli, in za reševanja izbrali primernejšo pot, morda zunaj uradne medicine, ...mnogi so spoznali, da je mnogih težavah to pravzaprav boljša rešitev.
Medicina in farmacija imata sicer potrošnika manj, saj zato tam v bistvu gre, ...a ta potrošnik ima zato neprimerno boljše življenje.
Če malo primerjate statistike, koliko ljudi umre zaradi medicine, ter farmacije za njo, v primerjavi z drugimi okoliščinami, ...bi bi bili šokirani, ...pa pravimo, da je tragedija če padeta letno dve veliki potniški letali na tla in vsi potniki umrejo, kaj bi šele rekli, če bi letno padalo pet šest letal.
Ljudje bi morali prej dvakrat premisliti, ali bodo iskali pomoč za neko bolezen, v uradni medicini, kjer gre za v glavnem za blaženje simptomov, nič več, ...farmacija to podpira, uvaja zdravila, sama piše knjige za medicino, ipd. Pač, profit, ...kajti ozdravljen pacient je enako izgubljen potrošnik.
Zdravje je v naravi, ne v 'moderni' medicini, ...ta je preveč polna prevar, ...ko človek doseže nek nivo, saj ne da ne bi imel emocij, da ne bi sočustvoval, da ne bi spoštoval izbora drugih, čeprav izberejo napačno, so pač njihove lekcije, ...vendar včasih je prav nelagodno poslušati mantre boj proti temu ali onemu, društvo za to ali ono, ...kakšen boj neki, če večina umre, pa še to ne zaradi primarne bolezni, ...recimo raka, ...koliko nepotrebne drame, že v primeru raka, da ne naštevamo drugih bolezni, ...kakšno sevanje ali kemoterapija, ipd. zdravljenja, vse to je neučinkovito, je znano že dolgo, te oblike zdravljenja pomagajo dobrim 2 procenta bolnikom, nič več, ...medtem ko v naravi, obstaja učinkovito zdravilo za to tegobo.
In za mnoge druge tudi, ...
...polek tega obstajajo drugačni načini učinkovitega zdravljenja, koloidno srebro, ozonske terapije, ipd., bioenergetske terapije, razne tehnikalije za biofrekvenčno zdravljenja na osnovi določenih frekvenc, orgonske energije, ipd.
Če ne želite za čim zboleti, potem se je treba izogibati določenim rečem, tudi v medicini, ...koliko žensk denimo ve, samo če spomnim na propagando o raku na dojkah, in slikanja z mamogramom, ...da ta naprava povečuje možnost za nastanek raka, polek tesnih modercev, ... mnoge ženske, ki so zbolele za tem rakom, so predhodno bile na mamografu (glede na neko raziskavo), ...razumljivo da jim zdravniki ne povedo tega. Rak na dojkah je posledica oviranega pretoka limfe, zaradi pretesnih modercev, ipd., limfa zastaja, se kopiči, in nastanejo znani vozli.
Zraven sodi pretirana raba sredstev proti znojenju, ki preprečuje čiščenje telesa skozi kožo, tu igra vlogo spet limfni sistem, če je ta oviran, nastanejo skupki, vozli, kar se lahko razvije v ...raka. Pa imamo dva klasična vzroka za nastanek raka na dojkah, ...
potem se seveda ni čuditi, ...in koliko žensk to ve, ...preventiva je vsled znanega, dokaj enostavna ne.
Skratka, to je le primer.
Ni neozdravljivih bolezni, so neozdravljivi ljudje.
Znanje rešuje.
Vse ostalo lahko samo špekuliramo.




















