Kangler odhaja: Preveč rad imam mesto, da bi moralo trpeti, zaščititi želim tudi družino in sodelavce

Franc Kanger odhaja. Po treh mariborskih vstajah, ki so na mariborske ulice zvabile na tisoče protestnikov, več 100 poškodovanih zaradi izgredov in gmotni škodi, ki znaša več 10 tisoč evrov, seveda pa tudi po telefonskem pogovoru s predsednikom vlade Janezom Janšo Franc Kangler zapušča mariborsko mestno občino. Jutri bo z mesta župana odstopil!

Pravzaprav se za odstop, če bi poslušal nekatere vplivne ljudi, sploh ne bi odločil, saj lahko to sproži domino efekt, pravi. Razlog za odstop naj bi bil, da ima Maribor in tamkajšnje ljudi enostavno preveč rad, da bi morali meščani trpeti nasilje. Zaščititi pa želi tudi policiste, družino in sodelavce.

Čeprav je prepričan, da še vedno uživa podporo številnih ljudi, se po odstopu za županski stolček ne bo več potegoval.

Prepričan je, da je proti njemu le peščica, ki si želi njegovega položaja. Zato tudi meni, da ga po 31. decembru, ko bo odstop tudi uraden, ne bodo več preganjali s številnimi ovadbami.

Vzpon in padec Franca Kanglerja

Danes osovraženi, kmalu že nekdanji mariborski župan Franc Kangler se je rodil leta 1965. Odraščal je v Dupleku, nato pa se je odpravil v Ljubljano, kjer se je izobraževal na Srednji kadetski šoli v Tacnu. Postal je torej policist, zaradi česar ga še danes mnogi zbadajo, da je njegovo delovanje bolj kot delovanju prvega moža Maribora podobno delovanju kakšnega šerifa na ameriškem divjem zahodu.

Pozneje je postal pravnik in diplomirani ekonomist, potem pa se je podal v politiko. Tja se seveda drugače kot z glasovi volivcev na vidnejša mesta ne da. In dolga leta so ga volivci več kot podpirali.

Leta 1996 je bil tako prvič izvoljen za poslanca, nato pa se je zavihtel še na županski stolček. Prvič 4. decembra 2006, ko je s slabimi 55 odstotki glasov v drugem krogu premagal Gregorja Pivca.

In je začel delati. Napovedoval je velike projekte, Mariborčane so zabavale tudi njegove njegove pogosto neposrečene izjave, ki so jih poimenovali kar kanglerizmi. Tako je nekoč izjavil, da je res že čas, da v Mariboru rešijo trajnostno rešitev mestnega prometa, in dodal, da bodo religiozno kontrolirali avtobusne vozovnice. Ob obletnici pobreškega pokopališča pa je rekel, da na tem mestu čuti pozitiven srčni utrip.

A vrag je kmalu vzel šalo. Najprej Kanglerju naklonjene Mariborčane je kmalu začela motiti njegova vloga glavnega mariborskega kadrovnika. Kangler je dobro skrbel za svoje sokrajane iz Dupleka, ki jih je postavil na pomembne položaje v javnih podjetjih in mestni upravi, na čelo le-te je postavil Milico Simonič Steiner iz Dupleka.

Dobro se je godilo tudi njegovim sorodnikom, znancem in prijateljem. Direktor zdravstvenega doma Adolfa Drolca Jernej Završnik je celo trdil, da ga je Kangler želel zamenjati, ker se je uprl imenovanju tete njegove žene za vodjo nabavne službe v zdravstvenem domu.

Napake ali nevoščljivi Ljubljančani?

Potem se je Kangler lotil številnih velikopoteznih projektov, kot so na primer Evropska prestolnica kulture, logistični center Oreh in najbrž še najbolj razvpita – univerzijada 2013, ki je, potem ko ji je država dokončno dala košarico, saj je postalo jasno, da denarja zanjo v Mariboru ni, ne bo.

Kangler je vse očitke o nepravilnostih zavračal. Povedal je tudi, da s projektom univerzijade ni prav nič narobe. In pri tem uporabil retoriko, ki v mestu ob Dravi "vžge" že desetletja – krivi so zlobni Ljubljančani, ki Štajercem ne privoščijo uspeha.

Nezadovoljni, a izvolili so ga še enkrat

Do lokalnih volitev leta 2010 je število glasnih Kanglerjevih nasprotnikov naraščalo. Bili so tako tisti, ki so mu očitali premalo uglajeno vedenje, kot tisti, ki so mu očitali, da občino vodi preveč po domače in predvsem do svojega in prijateljskih žepov prijazno.

Volivci so bili drugačnega mnenja in Kangler je na volitvah s konkurenco opravil že v prvem krogu. Sicer resda le za las, zbral je 50,41 odstotka glasov, a vendar – imel je kar 11 protikandidatov.

Mariborčanov očitno ni motilo niti to, da so se na njegov račun začele kopičiti kazenske ovadbe, nekatere so bile sicer nato vmes zavržene.

Ena takih je bila tista zaradi domnevne nepravilnosti pri financiranju gradnje nove mariborske tržnice, katere gradnja je v stečaj pognala kar podjetje Mariborska tržnica. Posel je takrat dobil Konstruktor, ki naj bi v zahvalo Kanglerju podaril 12 tisoč evrov vredno umetniško sliko Mersada Berberja. Kangler je vse očitke zanikal, slika, ki so jo kriminalisti leta 2010 zaplenili med hišno preiskavo, pa naj bi bila ponaredek.

Ta ovadba je bila za Kanglerja že enajsta po vrsti. Skupaj jih je zbral 12. Pred tem so bili na mizi kriminalistov še primeri Toplarna, Dom pod gorco, Mcline, Pravoslavna cerkev, Nogometaš, Bivanjske enote, Radijski novinar, Vedeževalka, Pohorske livade, sporna zaposlitev Astrid Bah in afera Ptičja hišica z nadzorno kamero. Za krivega se Kangler ni izrekel v nobenem primeru. "Nič od tega se ni zgodilo, nič od tega ni res," je zatrdil. Je pa policijo obtožil izvajanja medijskega spektakla.

In potem so prišli zloglasni radarji. V mestu, ki se že dobri dve desetletji spopada z gospodarskim zatonom, brezposelnostjo in morečo družbeno klimo, iz katere mnogi ne vidijo izhoda, ljudje pač ne vidijo radi, da jih že tako sredi krize po žepu udari še kdo.

Radarji, ki jih je Iskra Sistemi postavila v zameno za obnovo prometne signalizacije, pobrala pa naj bi levji delež zbranih kazni, so bili tako v razburkanih časih očitno kaplja čez rob.

Ko so ljudje začeli dobivati kazni, ni več najbolj skrbela domnevno sporna pogodba, pač pa njihov denar. Kot so dejali, so prepričani, da jih župan s tem ne želi varovati, pač pa jim izprazniti žepe.

Najprej so radarje sežigali, nato so se vanje zaletavali, enega so celo priklenili za avtomobil in izruvali. Šli pa so tudi na ulice. Najprej s svečami, nato s transparenti z jasnim sporočilom "gotof je". Kanglerju je vmes 22. novembra hrbet obrnila celo lastna stranka SLS, ali pa predvsem krog okoli njenega predsednika Radovana Žerjava, saj je Žerjav kmalu potem napovedal slovo z vrha stranke, na kar naj bi precej vplivalo nezadovoljstvo nekaterih ob izbrisu Kanglerja iz baze članstva.Izključili so ga sicer z opombo, da se lahko, ko bo dokazal svojo nedolžnost, mirno vrne v njihove vrste. Rušiti se je začela tudi njegova mestna koalicija, a Kangler je vztrajal na svojem mestu.

Ko je bil izvoljen še na mesto državnega svetnika, so Mariborčani postali še bolj jezni. Vrnili so se na ulice. Po zraku so tokrat letele granitne kocke, skupaj s prometnimi znaki in baklami. Ker spet ni zaleglo, so se zbrali znova. Statistika je precej neslavna. Na zadnji, tretji mariborski vstaji je policija aretirala 119 ljudi, 39 je bilo poškodovanih, eden huje.

Politična kriza v mestu je oklestila celo tradicionalni začetek veselega decembra. Lučke so prižgali brez velikega pompa, tudi tradicionalno silvestrovanje bo očitno minilo brez nekaj stalnih elementov. A to ne bo tragedija, je prepričana skupina na Facebooku, ki je Kanglerja vseskozi pozivala k odstopu. "Letos bomo silvestrovali brez ognjemeta in brez župana! Ognjemet imamo že na protestih, župana pa ne bo noben pogrešal! Gotof je," so zapisali.

Vprašanje pa je, ali je s Kanglerjevim odhodom konec tudi protestov. Protestniki so že večkrat dejali, da najprej Kangler, potem pa ...