Slovenija na pragu politične prevetritve?

V vse bolj razgreto predvolilno vzdušje se je po nekajtedenskem molku vključil tudi predsednik vlade Borut Pahor. Kot pravi, se z vstopom Jankovića in Viranta v volilno tekmo še povečuje razkorak med pričakovanji ljudi in tem, kaj jim lahko politika v danih okoliščinah sploh ponudi.

Medtem pa oba štaba, ki še nista predstavila ne programa ne kandidatne liste, delata s polno paro. Mi smo bili danes ekskluzivno v štabu Gregorja Viranta, kjer je kandidaturo objavil tudi nekdanji varuh konkurence Jani Soršak, ki se, kot pravi, s kandidaturo postavlja v bran pravni državi.

Bolj kot različnost pa se v državi poudarjajo pomisleki nad novimi političnimi rivali. Štajerski župani imajo do napovedane kandidature ljubljanskega župana Zorana Jankovića različna stališča. Najostreje ji nasprotuje mariborski župan Franc Kangler, ki je prepričan, da Jankovićeva kandidatura pomeni "začetek razpada slovenske države".

"Ljubljana je ena država, ki jo imenujemo Slovenija, pri čemer zanemarjajo vse ostalo, kar v Sloveniji še obstaja," poudarja Kangler.

Celjski župan Bojan Šrot nekega posebnega stališča o kandidaturi Jankovića nima. "Janković naj kandidira na parlamentarnih volitvah, če se je tako že odločil. Jaz sem član SLS in bom podprl našega kandidata na volitvah. Janković je na Štajerskem prepoznaven, vendar je vprašanje, če ga bodo tukajšnji volivci volili," pravi Šrot.

Nekdanji velenjski župan iz vrst SD Srečko Meh, ki je občino vodil kar štiri mandate, zdaj je velenjski podžupan, pa meni, da je Jankovićeva kandidatura dobra poteza. Po Mehovi oceni je bilo doslej preveč politike in bipolarnosti v smislu, da so volivci "volili Janšo, da ne bi zmagal Pahor, in obratno."

"Mi potrebujemo umirjeno politiko, ki bo delala v dobrobit vseh državljanov. Janković je prepoznavna osebnost in mislim, na mojo veliko žalost, da ima veliko možnosti za izvolitev," še dodaja Meh.

Sicer so se prejšnji teden po napovedi Jankovićeve kandidature v javnosti začele pojavljati informacije, da so se župani štajerskih in pomurskih občin že začeli povezovati v zaenkrat neformalno koalicijo za večjo avtonomijo vzhodnega dela Slovenije ter da pripravljajo protestni shod na Trojanah. Župani na Štajerskem in v Prekmurju naj bi se namreč bali, da bi Slovenija po morebitni Jankovićevi izvolitvi, ki bo kandidiral s svojo stranko, postala še bolj centralizirane država.

Kot je pojasnil Šrot, morajo na Štajerskem, če hočejo kar koli zgraditi, vprašati v Ljubljani. Po njegovem mnenju problem tiči v tem, da so si uradniki v Ljubljani prisvojili pravico odločanja. Priznava pa, da se s samovoljo uradnikov srečuje tudi Janković kot ljubljanski župan, vendar za razliko od drugih županov zadeve lažje rešuje, ker je pač v Ljubljani.

Glavni namen omenjene neformalne koalicije županov pa je po Kanglerjevih besedah postaviti v volilno tekmo tudi vprašanje decentralizacije in regionalizacije Slovenije. "Želimo opozoriti Slovence, da dvakrat premislijo, komu bodo dali svoj glas," je v soboto poudaril Kangler.

Janković vrača udarce

Na izjave mariborskega kolega se je odzval tudi ljubljanski župan Zoran Janković. Ni želel komentirati Kanglerjeve izjave, da je njegova kandidatura začetek razpada slovenske države. Kot je dejal, je to pač v njegovem slogu.

"To bodo komentirali državljani," je dejal ljubljanski župan, ki je bil nekoliko bolj zgovoren glede razmišljanj celjskega župana Bojana Šrota. Kot je dejal, tudi sam podpira njegove besede, da je treba postopke v Ljubljani skrajšati, zmanjšati birokracijo ter omogočiti hitrejši razvoj.

Na vprašanje, ali bo njegova prepoznavnost dovolj, da bodo lahko k oddaji glasov zanj nagovorili tudi volivce v Mariboru, je najprej odvrnil, da je vendarle eno leto živel tudi v tem mestu, nato pa dodal, da se bo vse izkazalo 4. decembra. "Zame je bila to poleg razumske tudi zelo čustvena odločitev. Tisti trenutek, ko sem se odločil za kandidaturo in to sporočil javnosti, sem svoj del opravil, zdaj pa je vse prepuščeno državljanom, da se odločijo," pravi Janković.

Kot je še dejal, ekipe za Maribor še nima dogovorjene, pa tudi, če ima kakšno ime že v mislih, ga danes še ne bi izdal. Lista bo po njegovem znana najpozneje 9. novembra, v soboto pa jih čaka kongres, na katerem bodo zbrane javno pozvali, da povedo, kdo so kredibilne osebnosti tukaj, ki bi se jim pridružili in bi jim Mariborčani zaupali.

Ob tem ga bo zanimalo vse tisto, kar potrebujejo posamezni deli države, torej tudi Maribor. Program, ki ga bodo predstavili na kongresu, se bo namreč dopolnjeval, iz vsake regije pa želijo pripraviti konkretne projekte, da se bodo pozneje tudi ljudje lahko prepričali, če svoje obljube izpolnjuje.

Sicer pa Janković ne ve, zakaj bi se ga v Mariboru bali. Meni namreč, da je prišel čas, da prekinejo prav take ideološke pozive, ki jim je javnost priča ta trenutek, ter politični sovražni govor. V njegovi morebitni izvolitvi ne vidi nič takega, kar bi Maribor lahko izgubil, pač pa je prepričan, da bo lahko le pridobil.