Slovenija

'Zgodovinski dan za slovenske otroke'

Ljubljana, 22. 04. 2009 16.10 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

"V investicijah v zdravstvu moramo delati hitreje in racionalneje, tako objekti rešujejo življenja. Z dolgo gradnjo izgubljamo življenja, kar je bistveno," je ob prevzemu pediatrije opozoril zdravstveni minister.

Nova Pediatrična klinika Ljubljana
Nova Pediatrična klinika Ljubljana FOTO: Dare Čekeliš

''Kalvarija je končana in ne sme se več ponoviti,'' je ob podpisu pogodbe o prevzemu nove Pediatrične klinike v Ljubljani v upravljanje Univerzitetnemu kliničnemu centru Ljubljana dejal minister za zdravje Borut Miklavčič. "V investicijah v zdravstvu moramo delati hitreje in racionalneje, tako objekti rešujejo življenja. Z dolgo gradnjo izgubljamo življenja, kar je bistveno," je opozoril.

"V investicijah v zdravstvu moramo delati hitreje in racionalneje, tako objekti rešujejo življenja," je prepričan Miklavčič. Z dolgo gradnjo po njegovih besedah izgubljamo življenja, kar je bistveno. "Naj bodo slovenski otroci zdravi in pozdravljeni v tem lepem novem objektu," je poudaril minister. Po njegovih ocenah je to velika pridobitev za ljubljanski klinični center in za slovensko zdravstvo. Ob tem se je zahvalil svojim predhodnikom, vsem sodelavcem na pediatriji in izvajalcem.

Generalna direktorica UKC Ljubljana Darinka Miklavčič je poudarila, da se danes začenja novo poglavje v zgodovini pediatrije. ''Pred nami je velika obveza, da bomo to veliko investicijo, ki nam jo je namenila družba, z odgovornostjo spravili v realnost." "Ta klinika pomeni tudi velik izziv za naše tehnične strokovnjake, ker je opremljena z vrhunsko tehniko," je poudarila Miklavčičeva. Po njenih ocenah se lahko bolnišnica postavi ob bok najrazvitejšim svetovnim bolnišnicam.

Nova klinika ima 201 posteljo, sobe so velike 20 kvadratnih metrov, v njih pa je prostora za dve postelji in za dva počivalnika, na katerih lahko starši ob otrocih tudi prespijo. Teh počivalnikov je 128. strokovni direktor Pediatrične klinike Ciril Kržišnik

'Zgodovinski dan za otroke'

Kot je spomnil strokovni direktor Pediatrične klinike Ciril Kržišnik, je prva ideja o tem, da se zgradi nova Pediatrična klinika stara že 16 let. Temeljni kamen zanjo je bil po Kržišnikovih navedbah postavljen leta 1998, gradnja se je začela leta 2003 in končala lani avgusta, oprema za kliniko pa je bila dostavljena pred dvema dnevoma.

Ob tem je omenil, da vse še ni končano. Razpis za informacijski sistem, ki bo "najsodobnejši v državi in tudi daleč okrog," je še v postopku, je pojasnil Kržišnik. Kot pričakuje, bo pogodba v zvezi s tem podpisana v maju, implementacija informacijskega sistema pa bo trajala približno eno leto.

"Pričakujemo, da se bomo lahko z bolniki v to hišo vselili do konca maja, nekaj tednov pozneje pa se bo selila tudi otroška kirurgija," je dejal Kržišnik.

Predstojnik kliničnega oddelka za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo Kirurške klinike Janez Primožič je ob tem povedal, da je to "resnično zgodovinski dan za slovenske otroke in zgodovinski dan za Kirurško kliniko."

Pediatrična klinika
Pediatrična klinika FOTO: Dare Čekeliš

Kje je laboratorij?

Na novinarsko vprašanje glede laboratorija in prostora za magnetno resonanco, ki ju na kliniki ni, je Miklavčič dejal, da se mu zdi "hecno, da tako lepa in tako velika hiša nima laboratorija." Kot je omenil, ne bo raziskoval, kako je do tega prišlo.

Ob tem je pojasnil, da je ministrstvo za zdravje na predlog Pediatrične klinike zagotovilo 500.000 evrov za ureditev prostorov v sosednji stavbi. Na vprašanje, če bo ministrstvo zagotovilo tudi dodatnih 300.000 evrov, saj sedanje ocene stroškov za ureditev teh prostorov znašajo toliko več, je minister odgovoril, da mora ta sredstva zagotoviti klinični center.

Zdravljenje po njegovih besedah zaradi tega ne bo okrnjeno, saj laboratorij na stari lokaciji "dela normalno naprej". Kot je pojasnil, se išče zasilna lokacija v bližini, sicer pa so v načrtovanem urgentnem centru v bližini predvideni centralni laboratoriji za ves klinični center, vključno s Pediatrično kliniko.

Kržišnik je v zvezi s tem tudi pojasnil, da želijo magnetno resonanco namestiti v prizidek Zavoda za varstvo pri delu. Zanjo je po njegovih besedah Ustanova za novo Pediatrično kliniko zbrala okrog 1,3 milijona evrov, podoben znesek pa bo prispevala tudi ljubljanska Medicinska fakulteta.

  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou

KOMENTARJI (8)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Tonček Balonček
23. 04. 2009 09.08
Zdaj gre za katastrofo, če bi jo odprli pred lanskimi volitvami, bi šlo za zmago in slavo poštenih Slovencev!
saso999
23. 04. 2009 08.24
KATASTROFA IN SRAMOTA
naivna
23. 04. 2009 02.11
Nekdo naredil Big boo-boo.
manco-capac
22. 04. 2009 20.24
A ni ravno pri tej investiciji oni "čudežni deček" hotel pokasirat četrt milijončka za "svetovanje pri polaganju kablov"? Sicer mu ni uspelo, kdo ve kolikim pa je!
strogoff
22. 04. 2009 19.48
in kako (re)definirati nekega ministra, ki na se na katastrofalno dejstvo iz njegovega ministrskega resorja odzove (z besedo) HECNO ?_ KEKEC ?? _ _ _ sicko.si !
odbogaposlan
22. 04. 2009 19.33
Klamfanje! Katera je naslednja investicija, da se bomo malo nasmejali!
hribovka
22. 04. 2009 18.40
....Da o tem čemu služijo pregledi za službo rajši niti ne bi - preglede, ki so tako omejeni bi bilo najbolje kar ukiniti oziroma jih preoblikovati tako, da bi bili redkeje in takrat bolj temeljiti. Ker to da na vratih poveš koliko kg imaš, koliko si visok, nakar daš še kri (seveda zelo omejene, osnovne preiskave) in urin in wala, opravil si pregled za službo. Škoda denarja in časa za te preglede. Še bi se dalo naštevat, ampak vse se da povedat z dvema besedama: OZAVEŠČANJE IN PREVENTIVA lahko prihranita veliko gorja in če gledate na zdravje z ekonomskega vidika: tudi davkoplačevalskega denarja, saj je kurativa dražja kot preventiva.
hribovka
22. 04. 2009 18.39
Slovensko zdravstvo mora bistveno več začet delat na preventivi, to bo pomagalo bolj kot nove stavbe... Če smo na domove prejemali ves možen propagandni material za Nato, EU ipd., kako da se ne spomnim, da bi npr. enkrat vsa gospodinjstva dobila brošuro z recimo znaki kako prepoznati hormonske bolezni, npr. ščitnične, ali pa sistematično brošuro o vrstah raka in kako jih do časa prepoznati in s tem čim bolj povečati možnosti za preživetje. Npr. maligni melanom je vrsta raka, kjer bi se lahko še več naredilo na zgodnjem odkritju. Veliko ljudi se pač počuti trapastega, da bi hodili k zdravniku spraševat za nekaj, kar se jim ne zdi dovolj zlovešče, zdi se jim, da bi zdravniku kradli čas. Tako se žal bolezen pogosto odkrije, ko že precej napreduje...