Črpajo jo iz globine približno 50 metrov in v ljubljanske hiše in bloke priteče kot neobdelana podtalnica. Ker je voda tako dobre kakovosti, je v Ljubljani sploh ne klorirajo oz. jo klorirajo zgolj občasno samo na južnem delu.
Največ težav z vodo pa je v krajih z manj kot 50 prebivalci, ki imajo lastne vodne vire. V nekaterih krajih tako vodo za pitje še vedno prekuhavajo.
Novinarka Tanja Volmut se je odpeljala v pet slovenskih krajev in skupaj z inšpektorji odvzela vzorce vode. Preverjala je, kakšna je voda v dveh večjih mestnih vodovodih, v enem manjšem vaškem vodovodu in kakšna je voda, ki jo lokalni prebivalci in turisti pijejo pri dveh priljubljenih naravnih izvirih. Mnogi ljudje živijo v starejših hišah in ne vejo, kakšne so v njihovi hiši cevi, zato jih pogosto skrbi, ali je v njihovi vodi svinec. Zato je Tanja z inšpektorji odvzela vzorec tudi v eni od starejših hiš in jo testirala tudi na svinec.
Rezultati so pokazali: neoporečni so bili vzorci, ki so jih odvzeli v stanovanju Ljubljani, s pipe na velikem, rižanskem vodovodu na Obali in na naravnem izviru Sv. Vid v Dobrovniku. Fekalne bakterije pa so bile v vodi iz naravnega izvira Curlek v občini Hoče Slivnica in vodi iz manjšega vodovodnega sistema v kraju Loka, ki je od Kopra oddaljen 18 kilometrov. Tam imajo krajani svoj vodovod, ki so ga zgradili sami, voda je pogosto oporečna, zato jo večinoma prekuhavajo.
Kakšna je voda drugod po Sloveniji? Kdo mora vodo nadzirati in kako to počnejo? Kdo mora obveščati lokalno prebivalstvo? Kaj pa dileme – piti vodo iz plastenke ali ne? Piti vodo iz vodnjakov ali ne? In kako izgleda črpališče vode v enem od večjih vodovodnih sistemov pri nas?
KOMENTARJI (116)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.