Kakšna je najboljša šolska pot?

Agencija za varnost prometa je pripravila smernice za izdelavo učinkovitih načrtov šolskih poti. Kot so pojasnili, so se tega lotili, ker je v lokalnih skupnostih, vodstvih šol in tudi med starši interes za to področje velik. V smernicah ponujajo ukrepe za boljše šolske poti, z njihovim upoštevanjem bi občine lahko tudi nekaj prihranile.

Smernice so odgovor na pozive javnosti, predvsem osnovnih šol in lokalnih skupnosti, naj jim država da konkretne usmeritve, je na današnji novinarski konferenci pojasnil Robert Strah z Javne agencije za varnost prometa, ki je pripravil smernice. Agencija je smernice v tiskani obliki izdala v nakladi 2000 izvodov in so že pošle. V šolah jih bodo lahko uporabili za pripravo načrtov šolskih poti, lokalnim skupnostim pa bodo lahko v pomoč pri urejanju prometne infrastrukture, je pojasnil.

Na agenciji so v smernice vključili enotna merila za vodenje šolarjev na šolskih poteh in merila, po katerih bodo lahko tehnične komisije lokalnih svetov za preventivo v cestnem prometu presojale varnost šolskih poti. Strah je izpostavil, da je konec lanskega leta začel veljati tudi nov pravilnik o prometni signalizaciji, ki prinaša tudi nov prometni znak za označevanje šolske poti.

V knjižici bodo predstavniki občin, šol in tudi starši našli mnogo koristnih praktičnih nasvetov, kako vzpostaviti ali bolje urediti šolske poti, je dejal strokovnjak za prometno infrastrukturo z mariborske fakultete za gradbeništvo Marko Renčelj. Smernice prinašajo tudi primere dobrih praks.

Izdelava načrta šolske poti za šole sicer ni obvezna, tako se tudi načrti od šole do šole precej razlikujejo. Nekatere šole imajo že zdaj idealne načrte šolskih poti, so pa tudi šole, ki jih nimajo ali katerih načrti šolskih poti niso dostopni javnosti, torej tudi ne staršem, je pojasnil Strah.

Pločniki, razsvetljava, prehodi za pešce ...

Renčelj je spomnil, da se lahko lokalna skupnost pri snovanju nove ali presoji obstoječe šolske poti po pomoč obrne tudi na presojevalce varnosti cest pri agenciji za varnost prometa. Najboljša šolska pot je taka, ki šolarja vodi po pločniku, z robnikom ločenim od vozišča, da ceste prečka na označenih prehodih za pešce, ki so po možnosti še dodatno osvetljeni in opremljeni z ukrepi za umirjanje prometa, je opozoril Renčelj.

"Pogosto se da tudi z manjšimi in finančno ne prezahtevnimi ukrepi izboljšat varnost šolarjev na poti v šolo. Tam, kjer nimajo pločnika, bi na primer že s širitvijo in utrditvijo bankine lahko naredili pot otrok v šolo bolj varno," je poudaril.

Včasih minimalni posegi, ki naredijo šolsko pot bolj varno, lahko za občino pomenijo prihranek pri šolskih prevozih, pa je opozoril Strah. Občine so namreč po zakonu dolžne organizirati brezplačen šolski prevoz za otroke tam, kjer šolska pot ni ocenjena kot varna. Ti prevozi pa so za občinske proračune pogosto veliko breme.

"Občine bodo z upoštevanjem ukrepov iz smernic lahko privarčevale pri brezplačnih šolskih prevozih, hkrati pa bodo šolarje bolj varno in zdravo vodile šolarjev v šolo," je prepričan Strah. Brezplačen šolski prevoz je namreč pravica, ki jo daje 56. člen zakona o osnovnih šolah. V kolikor upravljavec zagotovi šolsko pot, ki ustreza merilom varnosti, ima šolar možnost varno iti peš ali s kolesom v šolo in domov.

Agencija bo v kratkem začela izvajati tudi usposabljanja na terenu. Aprila bo prvo usposabljanje potekalo v Mariboru, maja v Ljubljani, glede na interes na terenu pa bodo podobna usposabljanja pripravili tudi drugod po državi, pa je pojasnil direktor agencije Igor Velov. Na usposabljanja so povabljene vse osnovne šole, lokalne skupnosti in pristojne občinske službe, na srečanjih pa bodo imeli možnosti podrobneje spoznati nove smernice in se pogovoriti s strokovnjaki o težavah, s katerimi se soočajo v svojem lokalnem okolju.

Strah je poudaril, da so nove smernice prvi korak na poti k večji varnosti šolarjev na poti v šolo in iz šole. Opozoril pa je, da so zakonske podlage za pripravo učinkovitih načrtov šolskih poti nedorečene in razpršene. Tudi zato bo v prihodnje po mnenju agencije treba dopolniti zakonodajo, v katero bo treba sploh zapisati izraz šolska pot, pa tudi vključiti tehnične specifikacije za področje šolskih poti.