'Kakšna bo sploh razlika?'

Ureditev zunajzakonske zveze v dopolnitvi družinskega zakonika ni ustrezna, saj uvaja večji nadzor, zmanjšuje svobodo in postavlja šibkejšega partnerja v zunajzakonski zvezi v brezpraven položaj, opozarja pravna strokovnjakinja Neža Kogovšek Šalamon iz kampanje Za vse družine. Po njenem mnenju je ureditev nepremišljena in sporna.

Kot je izpostavila, šibkejši partner po taki ureditvi ne bi imel nikakršnih pravic ob razpadu neregistrirane zunajzakonske zveze. Pri tem je izpostavila preživnino in vdovsko pokojnino po smrti partnerja, do katerih imajo sedaj pravico.

Kot pravi, s tem, ko država sili v registracijo, posega v svobodo in vsiljuje upravne postopke, ki jih do sedaj ni bilo. V primeru neregistracije namreč ta partnerstva ne bodo več priznana.

To dopolnilo k zakoniku po besedah Kogovšek Šalamonove uvaja neko nesistemsko rešitev in ruši razmerja, ki so se vzpostavila do sedaj, zato je nepremišljen in z vidika ustavnih pravic sporen.

Kogovšek Šalamonova se ob tem sprašuje, kakšna bi sploh bila razlika med zakonsko zvezo in registrirano zunajzakonsko zvezo. Obstajala bi dva instituta, ki bi bila po vsebini ista, a z drugačnim imenom in postopkom, to pa po njenem mnenju uvaja kaos.

'Ustvarjene bodo nove kategorije brezpravnih državljanov'

Koordinator kampanje Za vse družine Mitja Blažič izpostavlja, da naj bi bil družinski zakonik osredotočen na zaščito pravic otrok in na pravno ureditev različnih oblik partnerstev. A bo, kot kaže, "ustvaril nove kategorije brezpravnih državljank in državljanov ter okrepil sistemsko diskriminacijo teh partnerstev in njihovih otrok", ugotavlja.

Pri Kampanji za vse družine ostro nasprotujejo poseganju v že pridobljene pravice, zato pozivajo poslance k zavrnitvi spornega dopolnila, civilno družbo pa k uporu proti zmanjševanju že pridobljenih pravic.

'Gre za obliko nadzora partnerskih skupnosti'

Strokovnjakinja Metka Mencin Čeplak s Fakultete za družbene vede je prav tako poudarila, da predlagano dopolnilo predstavlja obliko nadzora partnerskih skupnosti. Velik del institucionalne politike demokracijo razume kot vladavino večine, pravi Mencin Čeplakova. Sprašuje se, kaj so cilji sklicevanja na to večino. Po njenem mnenju gre za težnje k poenotenju zasebnega življenja, po izključevanju in legalni diskriminaciji.

Kot strah vzbujajoče ocenjuje to, da "pri sklicevanju na večino pozabljamo, da je merilo demokratičnosti odnos do manjšin, odprtost in spoštovanje načela enakosti". S tem dopolnilom prihaja po njenem do izbrisa neregistriranih zunajzakonskih skupnosti.