"Slovenija si seveda prizadeva najti rešitev. Veseli nas, da se proces nadaljuje, da se pogajanja za rešitev nadaljujejo," je poudaril zunanji minister Samuel Žbogar po nizu srečanj v Luksemburgu, kjer se je najprej ločeno sestal s komisarjem za širitev Ollijem Rehnom, nato pa še skupaj s hrvaškim kolegom Gordanom Jandrokovićem in komisarjem.

"Kot veste, se je zjutraj sestal trio EU, ki je podprl nov predlog komisarja Rehna, in o tem predlogu, teh novih idejah, smo se tudi pogovarjali z ministrom in s komisarjem," je povedal minister Žbogar. "V tem predlogu so upoštevani nekateri predlogi, ki jih je dala slovenska stran," je poudaril.

Ta predlog je treba sedaj po ministrovih besedah podrobno preučiti ter se o njem posvetovati s pravniki, političnimi strankami, vlado in državnim zborom doma. "Šele po teh posvetovanjih bomo lahko dali neko končno oceno," je dejal minister Žbogar.

Žbogar je dejal, da so v novem Rehnovem predlogu upoštevani tudi slovenski predlogi. (Foto: Reuters)

O odzivih doma na ta novi predlog pa bo trojica predvidoma spet govorila ob robu vrha EU ta četrtek in petek v Bruslju. "Predvideno je, da bi se s komisarjem in ministrom Jandrokovićem ponovno sestali ob robu Evropskega sveta, da bi videli, kakšni so odzivi doma na te nove ideje, na ta nov predlog," je pojasnil minister.

Neuradno: Še vedno brez glavnih slovenskih zahtev

Po neuradnih podatkih pa nov Rehnov predlog ne upošteva glavnih zahtev Slovenije. Vprašanja kopenske in morske meje ter teritorialnega dostopa do odprtega morja naj bi tudi po novem predlogu reševali ločeno.

Edina točka, v kateri naj bi Slovenija uspela, je imenovanje sodnikov. Teh naj bi bilo pet, njihova imena pa naj bi določil kar Rehn v svojem predlogu. Med njimi naj ne bi bilo sodnikov iz haaškega meddržavnega sodišča.

Pahor izrazil načelno zadovoljstvo

Pahor je načelno zadovoljen, ker je Rehn dopolnil predlog. (Foto: Blaž Garbajs)

Premier Borut Pahor je izrazil načelno zadovoljstvo, ker je Rehn dopolnil predlog za rešitev vprašanja slovensko-hrvaške meje. Kot je povedal Pahor, je Rehn sprejel nekatere, po njegovem mnenju pomembne slovenske predloge. Za oceno, ali je dokument sprejemljiv, pa je še prezgodaj, je dejal Pahor.

"Treba bo zelo natančno preučiti besedilo tega dokumenta," je povedal Pahor ob robu seje v državnem zboru. Poudaril je tudi, da "ni nepomembno, kako se bo odločila sosednja država, ali bo zanjo sploh sprejemljiv kakšen popravek ali ne".

Pahor več podrobnosti o novem Rehnovem predlogu ni želel podati, ker je, kot je pojasnil, tudi Rehn prosil, če bi bil predlog še naprej internen. Je pa nakazal, da bi Rehnov predlog po njegovem osebnem mnenju lahko predstavljal "najboljši približek tistemu, kar bi lahko odsevalo ne samo naše nacionalne interese, ampak tudi interese Republike Hrvaške in predstavlja podlago (...) za sporazum o določitvi meje".

"Če se je še pred dobrim letom govorilo najverjetneje o možnosti haaškega Meddržavnega sodišča, potem smo danes pred predlogom arbitraže, ki je za Slovenijo po mojem mnenju veliko bolj ugodna, da pa bi rekel dokončno stališče glede tega, pa seveda moramo priti do konca teh sicer zahtevnih, vendar vrednih pogovorov med obema državama in komisarjem Rehnom," je še povedal premier.

Sicer ni želel razkriti podrobnosti Rehnovega predloga, niti, ali vsebuje načelo pravičnosti ali ne, kot ga zahteva Slovenija. "Vprašanje načela pravičnosti je relevantno toliko, kolikor je eksplicitno izrečeno ali pa je napisno opisano v načelih, ki so v predlogu sporazuma," je povedal Pahor. Dodal pa je še, da "če bi moral izbirati med haaškim sodiščem, ki bi dopuščalo načelo pravičnosti in sporazumom, ki ga imamo na voljo, potem bi se odločil za drugo možnost".

Pahor je na koncu še potrdil, da se bo ob robu vrha EU v Bruslju v četrtek in petek "zelo verjetno" sestal tudi s hrvaškim kolegom Ivom Sanaderjem.

SDS ne bo podprla predloga brez načela pravičnosti

Predsednik SDS Janez Janša pa je nakazal, da če zadnji Rehnov predlog ne vsebuje načela pravičnosti in možnosti stika Slovenije z odprtim morjem, potem ga SDS ne bo podprla. "Če res ni načela pravičnosti v tem predlogu in če znotraj okvira ni zelo jasno nakazane možnosti, da Slovenija dobi teritorialni stik z mednarodnimi vodami, potem ni problem samo SDS, ampak večina slovenskih strank," je izjavil Janša.

''Nekatera slovenska stališča so sprejeta, nekatera ne''

Ivo Vajgl (Foto: Blaž Garbajs)

Predsednik Odbora DZ za zunanjo politiko Ivo Vajgl je Rehnov predlog ocenil kot "tisto točko, do katere je Rehn v tem trenutku v iskanju kompromisa lahko prišel". Kot pa je priznal, je Rehn očitno presodil, da večini slovenskih predlogov trenutno ne more ustreči. "Nekatera bistvena stališča iz slovenskih dopolnil v njem niso sprejeta, nekatera pa so," je glede vsebine danes predstavljene komisarjeve pobude še povedal Vajgl, več pa ni želel govoriti.

Za takšen predlog, kot je sedaj na mizi, bo treba sicer v Sloveniji po Vajglovem mnenju "opraviti zelo temeljito razpravo" in ugotoviti, ali lahko v parlamentu dobi potrebno večino, pri čemer je bistveno predvsem to, kako se bo na predlog odzvala največja opozicijska stranka SDS. Vajgl je še ocenil, da je Rehn s tem, ko je predložil nov predlog z elementi slovenskih dopolnil, "na posreden način ovrgel hrvaško tezo, da je bil že prejšnji predlog 'vzemi ali pusti'".

SLS: Predlog je nesprejemljiv

SLS današnji novi Rehnov predlog ''kakršenkoli že je, ocenjuje kot nesprejemljiv,'' ker ne upošteva sklepa slovenskega parlamenta. Že odgovor Slovenije na Rehnov prvotni predlog je bil popolnoma nesprejemljiv, ker ni upošteval vsebine sklepa DZ, so sporočili iz SLS. Tako po prepričanju SLS tudi vse sedanje rešitve, ki nastajajo na tej osnovi, gredo v povsem napačno, predvsem pa škodljivo smer za Slovenijo in njene vitalne nacionalne interese. ''SLS bo storila vse, da Slovenija ohrani status pomorske države,'' ob tem poudarja predsednik SLS Radovan Žerjav.

''Hrvaška ne bo pristala na načelo pravičnosti''

Hrvaška ne bo pristala na načelo pravičnosti, pravi Mesić. (Foto: Dare Čekeliš)

Hrvaška ne bo sprejela reševanja vprašanja meje na podlagi načela pravičnosti, za kar si prizadeva Slovenija, je danes dejal hrvaški predsednik Stipe Mesić. "Država, ki spoštuje mednarodno pravo, bo sprejeta tudi v mednarodnih komunikacijah. Spor, ki ga je sprožila Slovenija, je dvostransko vprašanje med Slovenijo in Hrvaško, ki ga je treba ločiti od hrvaških pogajanj z EU. Če se tega vprašanja ne da urediti s pogajanji in dogovorom med dvema državama, je edina rešitev mednarodna arbitraža," je dejal Mesić.

Dodal je, da obstaja tudi model pravičnosti, za katerega si prizadeva Slovenija, zanj pa je potrebno soglasje obeh strani, in da je jasno, da ga Hrvaška ne bo sprejela. Gre za načelo pravičnosti ex aequo et bono, pri upoštevanju katerega vztraja Slovenija pri reševanju vprašanja meje.

Jandroković: Nismo prišli do rešitve

"Na današnjem sestanku nismo prišli do rešitve, ki bi rešila vprašanje meje in odblokirala hrvaška pogajanja, ker sta obe strani ostali pri svojih stališčih," je po koncu pogovorov v Luksemburgu povedal vodja hrvaške diplomacije Gordan Jandroković. Na vprašanje, kako bi ocenil rezultat današnjih pogovorov, je odgovoril: "Nič - nič."

Po Jandrokovićevih besedah do rešitve še niso prišli. (Foto: Reuters)

"Upamo, da bomo v prihodnjih dneh lahko našli rešitev, ki bo deblokirala hrvaška pogajanja," je še dejal Jandroković. Na vprašanje, kaj je še potrebno za to, pa je odgovoril: "Mi smo sprejeli zadnji predlog komisarja Rehna, in če tudi slovenska stran sprejme ta zadnji predlog komisarja Rehna, to pomeni, da lahko nadaljujemo naša pogajanja."

Rešitev še pred Evropskim svetom?

Neimenovani diplomatski viri sicer pravijo, da je glede Hrvaške "najpomembneje najti rešitev pred prihajajočim Evropskim svetom in da bi si vse vpletene strani morale karseda prizadevati, da to dosežejo".

"Trio EU je sicer izrazil nadaljnjo in nedvoumno podporo nadaljevanju pristopnih pogajanj s Hrvaško," so dejali po koncu srečanja predsedujočega tria EU z evropskim komisarjem za širitev Ollijem Rehnom. Ta rešitev naj bi omogočila pripravo pogajalske konference Hrvaške z EU, predvidene za 26. junij.

Viri pri češkem predsedstvu EU pa so poudarili, da "predsedstvo še naprej načrtuje pripravo pogajalske konference s Hrvaško 26. junija". Ni pa jasno, ali so pripravljeni konferenco izvesti, tudi če na njej ne bo mogoče odpreti ali zapreti novih poglavij v pogajanjih Hrvaške z EU.

Rehn: Poskusili bomo

"Resnično upam, da bomo lahko kmalu končali proces. Zdaj je resnično napočil trenutek resnice," je pred pogovori dejal Rehn. "Vsi bi morali poskušati to rešiti pred zasedanjem Evropskega sveta," je dodal. Na vprašanje, ali je pred današnjimi pogovori optimističen, je odgovoril: "Poskusili bomo."

Na slovenskem zunanjem ministrstvu pričakujejo, da bo Rehn predstavil dopolnjen aprilski predlog. (Foto: Reuters)

Dopolnjen aprilski predlog?

V Sloveniji so bili pred sestankom optimistični. "Še ne vemo, kaj bo Rehn natančno predstavil. Pričakujemo, da bo ta predlog dopolnjen z nekaterimi pripombami, ki jih je pred časom dala Slovenija," je povedal uradni govorec zunanjega ministrstva Milan Balažic.

Slovenski 'ne' Hrvaški

Hrvaška se je v zastoju v pogajanjih z Evropsko unijo znašla zaradi zadržkov Slovenije, ki trdi, da je njena soseda v pogajalska izhodišča vnesla elemente, ki prejudicirajo reševanje vprašanja slovensko-hrvaške meje. Evropska komisija poskuša problem rešiti z dogovorom o načinu reševanja vprašanja meje, ki bi omogočil odpravo zastoja Hrvaške.