Kako zaščititi poljščine pred poletnimi ujmami?

V poletnem času so na območju severovzhodne Slovenije ujme s točo ali brez toče pogoste in včasih naredijo veliko škode, občasno je treba posevek tudi presejati. Preden se odločite za presejavanje, se je smiselno posvetovati s kmetijskim svetovalcem, ki bo po ogledu znal svetovati najbolj primerno rešitev, opozarjajo na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), potem ko so si ogledali površine, prizadete od včerajšnjega neurja in toče.

Ukrepe je vedno treba prilagoditi dejanskemu stanju, zato klasičnega recepta za ukrepanje ni, pravi Draga Zadravec, specialistka za poljedelstvo. "Na žitih pred žetvijo ujme povzročijo poleganje posevkov, toča pa dodatno izbija zrnje iz klasa. Trenutno so ječmeni na lažjih tipih tal zreli, večinoma že požeti. Zato je pri ječmenih smiselno, takoj ko to vremenske in talne razmere omogočajo in se rastline posušijo, čim prej opraviti spravilo. Zrnje lahko skladiščimo takrat, ko je najvišja vlaga od 13- do 14-odstotna. Če je vlaga ob žetvi višja, je pred skladiščenjem treba opraviti sušenje. Nekateri posevki ječmena na težjih tipih tal še niso bili zreli za žetev, ujme pa so povzročile poleganje in je toča izbila zrnje iz klasa. Za te posevke bo treba počakati, da klas popolnoma dozori in se posuši. V teh primerih bo smiselno opraviti žetev tudi pri višji vlagi in potem opraviti dodatno sušenje, ker bomo na ta način preprečili razsipanje zrnja in morebitno kaljenje zrnja," dodaja Zadravčeva.

Podobno ukrepanje velja tudi na prizadetih posevkih pšenice, rži, tritikala, ovsa in pire. Ker so posevki na koncu vegetacije, bo stabilnost slame v času zorenja vse slabša, zato je nevarnost za poleganje ob neurjih vse večja. "To pomeni, da bomo v slučaju nadaljevanja spremenljivega vremena prisiljeni iskati kompromis med možnimi stroški sušenja in izgubami zrnja," opozarja Zadravčeva. 

Močno gnojeni in zgodaj posejani posevki koruze so neposredno pred metličanjem in so v času neurja ponekod popolnoma polegli. Rastline, ki so se pri poleganju zlomile, se bodo v naslednjih dneh posušile, pravijo na KGZS. Rastline, ki niso polomljene in vse ležijo v isti smeri, pa se bodo v naslednjih dneh na 1. ali 2. kolencu poravnale in naprej rasle. "Tudi rastline koruze, ki bi eventualno polegle v naslednjih neurjih v prej opisanih pogojih, se bodo poravnale, vse dokler ne bodo formirale storža, ko se več ne bodo dvignile zaradi teže. Izravnati se ne bodo mogle tudi rastline, ki so zaradi vrtincev vetra poležane mešano, ena preko druge. Te posevke je najboljše zmulčiti in presejati, posebna pozornost je potrebna zaradi uporabe talnih herbicidov pri izbiri naslednjega posevka," dodaja Draga Zadravec.

Posevke, ki so poškodovani samo od toče, je najboljše pustiti, da se rane zacelijo. Največ škode od toče je, podobno kot pri suši, če je toča padala v času svilanja oziroma metličanja, ko lahko pričakujemo gluhost storžev (oklasek brez zrnja).

Škropljenje s kombiniranimi pripravki

"Tudi pri zelo močno poškodovanih posevkih oljnih buč priporočamo čim prej prizadete posevke poškropiti z aminokislinami oziroma z bakrovimi pripravki. Med najbolj uporabnimi so pripravki Labikuper ali Coptrel, saj so že kombinirani pripravki z nekaj bakra in aminokislinami, kar bo prispevalo k boljšemu celjenju ran. Z istim namenom lahko uporabimo tudi druge podobne pripravke, ki jih dobimo na trgu," še dodaja Zadravčeva.

Nasvet velja za močno prizadete posevke, pri katerih je vreža na razdalji od 50 do 60 cm od sredine rastline nepoškodovana oziroma je manj poškodovana. Pri hibridih z bolj grmičasto rastjo bo prišlo do regeneracije, če je ostal nepoškodovan (nepolomljen) oziroma je rahlo poškodovan rastni vršiček. Mlajši plodovi bodo verjetno zgnili in odpadli, manj poškodovani dobro formirani plodovi pa znajo nadaljevati z razvojem, dodaja Zadravčeva. "Nekaj dni po uporabi bakrovih pripravkov priporočam redno uporabo fungicidov za zatiranje klasičnih bolezni na bučah."

Posevki soje in krompirja so vizualno manj poškodovani. Kljub temu pa na KGZS priporočajo rabo zgoraj navedenih pripravkov. "Čim prej poškropimo z aminokislinami in bakrom, da bi preprečili celjenje ran in pojav nekaterih drugih glivičnih bolezni," zaključuje Draga Zadravec.