Zgodbe

Ali je protitočna obramba z letali sploh smiselna?

Ljubljana, 03. 08. 2019 07.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 10 min
Avtor
R.N. / D.F.
Komentarji
111

Protitočna obramba že leta odpira različne debate v Sloveniji in v tujini, predvsem kar se tiče njene učinkovitosti. Ker je zadeva precej zapletena, smo za mnenje vprašali vse vpletene in opaziti je, da so mnenja deljena med stroko, ki trdi, da to ni učinkovito in izvajalci ter prebivalci, ki pravijo, da je ogromno dokazov, ali če smo bolj natančni, ravno pomanjkanje le-teh, saj naj toče ne bi bilo.

Nastanek toče je povezan z razvojem nevihtnega oblaka kumulonimbusa. Gre za vertikalno najbolj razvit oblak, ki lahko sega skoraj od tal pa vse do vrha troposfere (ta se v naših krajih nahaja na višini okoli 12 kilometrov). V nevihtnem oblaku je prisotno močno navpično dviganje zraka, t. i. vzgornik. V spodnjem delu oblaka je veliko drobnih kapljic, ki jih vzgornik nosi navzgor, kjer je temperatura zraka vse leto pod lediščem. Ko kapljice pridejo v to območje, ne zamrznejo, ampak se le podhladijo, obenem pa pri dvigu postajajo vse večje.

Visoko v oblaku so prisotna tudi ledena zrna, ki se na račun podhlajenih kapljic debelijo in lepijo nanje. Ledeno zrno vsake toliko časa pade v nižje plasti oblaka, kjer se nekoliko stali, vzgornik pa ga nato spet ponese navzgor, kjer znova zamrzne. Tak proces se lahko ponovi večkrat, a ko postane zrno preveliko, da bi ga vzgornik še zadrževal v oblaku, pade proti tlom kot toča. Prerez zrna toče nam razkrije, kolikokrat je to potovalo po oblaku gor in dol, saj mu vsak obhod doda novo plast. Za rast toče je najbolj primerna temperatura od nekaj stopinj pod ničlo do –25 stopinj Celzija, ki se nahaja na višini med štirimi in sedmimi kilometri, torej v srednjem delu nevihtnega oblaka.

Glavna ideja obrambe pred točo je zmanjšanje števila podhlajenih kapljic v oblaku, kar bi lahko dosegli z zamrzovanjem le-teh. Sprijemanje drobnih ledenih delcev z zametki toče je namreč veliko manj učinkovito kot v primeru podhlajenih kapljic. S tem bi lahko preprečili rast toče v oblaku, novonastali drobni ledeni delci pa bi se na poti do tal povsem stalili.

Prerez zrna toče nam razkrije, kolikokrat je to potovalo po oblaku gor in dol, saj vsak obhod doda ledu novo plast.
Prerez zrna toče nam razkrije, kolikokrat je to potovalo po oblaku gor in dol, saj vsak obhod doda ledu novo plast. FOTO: Bralec

Seveda se poraja vprašanje, kako to doseči. Ena od možnosti je, da bi jih posuli s suhim ledom, pri čemer bi vsa voda v oblaku zamrznila, precej pogosteje pa se za dosego tega cilja uporablja srebrov jodid, ki ima podobno kristalizacijsko strukturo kot led. Če bi posuli dovolj veliko količino srebrovega jodida enakomerno po vsem oblaku, bi vse vodne kapljice, ki nastajajo v njem, spremenili v majhne ledene delce, s tem pa bi popolnoma preprečili nastanek toče.

Koliko reagenta potrebujemo za učinkovito obrambo? 

Tu nastopi velika težava, kako v oblak vnesti dovolj veliko količino reagenta in ga po oblaku enakomerno razporediti. Že srednje velik nevihtni oblak, ki se razteza na območju 5 krat 5 kilometrov, namreč dosega prostornino okoli 300 kubičnih kilometrov, kar pomeni, da bi morali vanj vnesti kar nekaj ton srebrovega jodida, če bi želeli točo povsem preprečiti. Seveda je to praktično nemogoče izvesti, zato so v nekdanji Sovjetski zvezi razvili hipotezo, da bi lahko občutno zmanjšanje toče dosegli že s posipanjem tistega dela oblaka, v katerem toča najintenzivneje nastaja. Po njihovih ocenah bi tako zadoščala že precej manjša količina srebrovega jodida.

Ne glede na pravilnost zgornje hipoteze se poraja vprašanje, kako natančno določiti kraj, čas in količino potrebnega vnosa srebrovega jodida. Tudi če bi bilo to možno, pa je posipanje z letalom pod bazo nevihtnega oblaka, ki se izvaja pri nas, zelo verjetno neučinkovito, saj je prenos reagenta na pravo mesto v oblaku zelo nezanesljiv, ker so v njem prisotni tudi različni vrtinci oziroma turbulentna gibanja zraka.

Drobna toča ali sodra, ki ne prinaša škode, se lahko pojavi ob vsaki nevihti, precej redkeje pa so izpolnjeni pogoji za nastanek debelejše toče.
Drobna toča ali sodra, ki ne prinaša škode, se lahko pojavi ob vsaki nevihti, precej redkeje pa so izpolnjeni pogoji za nastanek debelejše toče. FOTO: Bralec Jure

Ker gre pri nevihtnem oblaku za zelo nelinearen sistem, lahko določena manjša količina srebrovega jodida privede celo do povsem nasprotnega učinka, torej povečanja števila in debeline zrn toče, česar pa si nikakor ne želimo. Da je to možno, potrjujejo tudi nekatere raziskave, ki so bile objavljene v različnih znanstvenih revijah. Kot navaja Agencija RS za okolje (Arso), sta najboljši do sedaj narejeni raziskavi NHRE in Grossversuch IV, prvo je med letoma 1972 in 1976 izvajal ameriški center za atmosferske raziskave NCAR, drugo pa so skupaj izvedli raziskovalci iz Francije, Italije in Švice na območju južne Švice v letih 1977 in 1982. Obe kažeta, da je ob posipanju oblakov s srebrovim jodidom možno tako zmanjšanje kot tudi precejšnje povečanje števila zrn in velikosti toče. Raziskava NHRE, ki je potekala v osrednji severni Ameriki in pri kateri so oblake posipali z letali, in sicer najprej s plamenicami in kasneje z raketami zrak–zrak, je pokazala, da se v ekstremnih primerih pri posipanem oblaku lahko pojavi celo petkratno povečanje toče, čeprav je možno tudi 60-odstotno zmanjšanje le-te.

Zagovorniki obrambe pred točo trdijo drugače

Vodja letalske obrambe proti toči iz Letalskega centra Maribor, Darko Kralj, nam je na vprašanja o učinkovitosti obrambe odgovoril, da takšna obramba ni nikoli 100-odstotna, a da izkušnje pri nas in v tujini kažejo, da je uspešna. "Na svetu je več kot 400 centrov, ki vplivajo na vreme, samo v Evropi jih je več kot 100. Stroka je bila glede obrambe proti toči deljena, enkrat za in drugič proti, mi pa na podlagi izkušenj in opazovanj pravimo, da zadeva deluje." Kot dodaja, je vreme težko napovedati, tudi kdaj bo toča nastala, zato so opazovanja v živo in leta izkušenj pomembna, da bi takšna obramba bila učinkovita.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Kralj še pove, da letala vedno postavijo pod oblake in na prednji rob nevihtnih oblakov, kjer so velika dviganja: "Ta dviganja nato potegnejo reagent kot sesalec. Hec je v tem, da morate ta oblak z dodajanjem kondenzacijskih jeder vzdrževati celo njegovo življenjsko dobo in ga posledično izlivati. Zato je za oblakom to videti kot močan dež." Kot priznava, takšna obramba ni nikoli absolutna, saj kot pravi, "lahko nekaj naredimo in posipamo en oblak, a če je za enim nevihtnim oblakom drugi, veliko možnosti nimamo." Tudi letalo, ki ga imajo, jih omejuje, saj nimajo vgrajenega vremenskega radarja in so odvisni od radarske slike s tal, ki lahko zamuja. "Poglejte, če mi rešimo samo en oblak in eno nastajanje toče, smo poplačali našo investicijo, saj je strošek škode zaradi toče pogosto veliko večji." Primerljivi protitočni sistemi po svetu in Evropi imajo na voljo več letal, pri nas je samo eno, kar jih še dodatno omejuje: "Potreben je čas, da se pride od Dravske doline do Prekmurja."

Andrej Rebernišek, direktor KGZS Zavod Ptuj, je na vprašanje smotrnosti financiranja obrambe proti toči odgovoril, da "neurja s točo so na našem območju prisotna že vso zgodovino, namreč sam živim na tem območju (MO Ptuj, Mestni vrh). V 80. in 90. letih prejšnjega stoletja smo imeli zelo dobro raketno protitočno zaščito in takrat na našem območju nismo imeli večjih škod. Nato smo dobili zaščito z enim letalom. Če analiziram dogajanje po tej zaščiti, lahko ugotovimo naslednje. Največji škodni dogodek, ki je še bistveno večji kot letošnji, je bil v letu 2008 15. avgusta. Takrat ni bilo nobene zaščite, saj se je toča pojavila v nočnem času, ko ni mogoče leteti s tem letalom, ki ga ima služba za zaščito na razpolago.”

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Ministrstvo za okolje in prostor smo vprašali, zakaj država financira to dejavnost, če Arso in drugi strokovnjaki pravijo, da ni učinkovita. Kot pravijo, "je mnenje meteorološke stroke doma in v svetu enotno: domneva o vplivanju umetnih zaledenitvenih jeder na podhlajene kapljice je fizikalno utemeljena in potrjena s poskusi. Dobro deluje npr. pri mirnih, slojastih oblakih. Za nevihtne oblake pa ni prepričljivih dokazov, da bi vnos zaledenitvenih jeder v nevihtne oblake statistično značilno zmanjšal točo na tleh.”

Dokazov o učinkovitosti v nevihtnih oblakih ni, tudi ministrstvo za okolje trdi, da se bolj sklicujejo na mnenje lokalne skupnosti, saj “vidnejši predstavniki lokalnih skupnosti, ki zastopajo mnenje prebivalcev severovzhodnega dela Slovenije, sporočajo, da kljub stališču strokovne javnosti prebivalci podpirajo izvajanje obrambe proti toči. Kot kazalnike navajajo lastna opažanja ter izpostavljajo izvajanje obrambe pred točo v sosednjih državah (Avstrija in Hrvaška). Drugih merljivih kazalnikov ne navajajo.” Sporočili so nam tudi, da so najboljša obramba pred točo zaščitne mreže in zavarovanje kmetijskih pridelkov. Sami tudi ponujajo različna nepovratna sredstva, za sofinanciranje zavarovalnih premij in postavitev zaščitnih mrež namenjajo 3.900.000 evrov, do "31. 5. 2019 smo iz naslova rednega izvajanja Podukrepa 4.1 odobrili 2.151.685 evrov" . Za obrambo pred točo je ministrstvo v letu 2018 namenilo malo manj kot 90.000 evrov, občine pa so primaknile še 160.000 evrov. Za letos ministrstvo pričakuje, da bo za aktivno obrambo proti toči šlo 264.895,55 evra.

MOP: "Ob nevihtah škode na pridelkih ne povzroča samo toča, temveč najbolj pogosto tudi močan veter in intenzivne padavine. Torej, četudi bi bilo mogoče nastanek toče preprečiti, ni mogoče preprečiti močnega vetra in intenzivnih nalivov, ki v največ primerih naredijo največjo škodo."
MOP: "Ob nevihtah škode na pridelkih ne povzroča samo toča, temveč najbolj pogosto tudi močan veter in intenzivne padavine. Torej, četudi bi bilo mogoče nastanek toče preprečiti, ni mogoče preprečiti močnega vetra in intenzivnih nalivov, ki v največ primerih naredijo največjo škodo." FOTO: Bralka Romana

Darko Kralj je rekel, da je to samo del denarja, ki bi ga potrebovali za res učinkovito obrambo pred točo. Imajo izkušene pilote in dobro letalo, a 250.000 evrov ni dovolj, saj letalo ravno zaradi pogoste uporabe in nevarnega vremena pogosto obnavljajo in v več kot 30 letih niso imeli ene nesreče, kar veliko pove. Radi pa bi imeli eno dvomotorno turbopropelersko letalo, kot ga imajo Grki in Američani, saj bi se potem lahko proti toči borili ‘on the top’.“V bistvu letala dostavijo reagent v hladni del oblaka, kar je bolj učinkovito.”

Kakšni pogoji so potrebni za debelo točo? 

Če že prisegamo na protitočno obrambo, moramo najprej oceniti možnost, da nevihtni oblak lahko sploh proizvede debelo točo. Drobna toča ali sodra, ki ne prinaša škode, se namreč lahko pojavi ob vsaki nevihti, precej redkeje pa so izpolnjeni pogoji za nastanek debelejše toče, pred katero naj bi se borili tudi v Letalskem centru Maribor. Debela toča se lahko pojavi le ob dovolj močnem dviganju zraka, ki lahko ledeno zrno dalj časa zadržuje v oblaku, za to pa je potrebno močno nestabilno ozračje.

O njem govorimo, ko temperatura zraka z višino dovolj hitro pada. Večja kot je temperaturna razlika med spodnjimi in zgornjimi plastmi troposfere, izrazitejša so navpična dviganja zraka in bolj uničujoča toča se lahko razvije. Če so v večini oblakov navpična dviganja zraka majhna, le nekaj centimetrov na sekundo, so v nevihtnih oblakih ta precej večja, tudi več kot 30 metrov na sekundo.

Za oceno nestabilnosti ozračja vremenski prognostiki uporabljamo angleško kratico CAPE, ki označuje razpoložljivo konvektivno potencialno energijo ali poenostavljeno povedano, predstavlja zalogo energije nevihtnega oblaka. Vsaka vrednost CAPE, ki je večja od nič, kaže na potencialno nestabilno ozračje ter s tem možnost nastanka ploh in neviht. Za razvoj močnejših neviht z nekoliko debelejšo točo, ki bi že lahko povzročila škodo na poljščinah, zadošča okoli 1000 joulov energije na kilogram zraka. Neurje, ki je 11. junija letos divjalo v Poljanski dolini in prineslo več kot desetcentimetrsko točo, pa je po meteorološkem modelu GFS imelo na voljo okoli 3000 joulov energije na kilogram zraka.

Za rast toče je najbolj primerna temperatura od nekaj stopinj pod ničlo do –25 stopinj Celzija, ki se nahaja na višini med štirimi in sedmimi kilometri, torej v srednjem delu nevihtnega oblaka.
Za rast toče je najbolj primerna temperatura od nekaj stopinj pod ničlo do –25 stopinj Celzija, ki se nahaja na višini med štirimi in sedmimi kilometri, torej v srednjem delu nevihtnega oblaka. FOTO: POP TV

Posebej nevarne nevihte nastanejo, ko se poleg velike nestabilnosti ozračja pojavi še vetrovno striženje. O njem govorimo, ko veter z višino spreminja svojo smer in hitrost. Takrat se območji dviganja in spuščanja zraka v nevihtnem oblaku pogosto ne prekrivata, kar lahko nevihto ohranja pri življenju tudi več ur. Nevihte se začnejo povezovati v nevihtne sisteme, ki lahko zajamejo večja območja. V primeru, da je vetrovno striženje dovolj izrazito, lahko pride do nastanka najmočnejše, t. i. supercelične nevihte, ki se od ostalih neviht loči po vrtečem vzgorniku. V ekstremnih primerih se lahko iz supercelične nevihte spusti tudi tornado.

Po pregledu poročil, ki jih ima Letalski center Maribor javno objavljene na svoji spletni strani, sem ugotovil, da veliko posipanih oblakov ni imelo niti teoretične možnosti, da bi se razvilo v močnejše nevihte s točo, ki bi povzročale škodo na poljščinah. Posipalo se je tudi t. i. enocelične nevihte, za katere je zaradi prekrivanja vzgornika in vzdolnika tudi sicer značilna kratka življenjska doba. Torej izjava, da so ravno s posipanjem takega oblaka preprečili nastanek toče, ni na mestu ter gre za popolno zavajanje javnosti in nesmotrno porabo denarja.

Škoda je pogosto velika, psihološke posledice pa niso majhne.
Škoda je pogosto velika, psihološke posledice pa niso majhne. FOTO: Damjan Žibert
  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (111)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

FAUSTOS1
05. 08. 2019 09.47
+1
v tujini se vsak pameten pridelovalec zavaruje,in potem v vsakem primeru ni na izgubi.
Periot222
04. 08. 2019 15.42
+5
Smiselna je ce je uporabljena!
Golobek
04. 08. 2019 13.25
-4
Obramba najboljša bi bila da spravimo vso parlamentarsko bando na 🛫avijon in jih mečemo dol kot💣💣💣💣(saj vidimo da stakim dejanjem da ni efekta je njih smisel za humor z nami Državljani Slovenije🏴‍☠️>Dajte keš💶💶💶 naredite formulo za pet let v kolikor ni efekta pravega se zadeva zaključi in adijo💯(saj za 2metersko ograjo denarja pa jeeeeee
Vitruvio
04. 08. 2019 13.21
+1
Vprašajte se glede strokovnosti ARSO ob vseh njenih sramotnih dovoljenjih koncesij.
brabusednet
04. 08. 2019 11.41
+14
Pri nas na Štajerskem je vsakič,ko so letal avijon z protitočno obrambo ni bilo toče,mogoče malo in to drobne ne cele kepe.Zato mislim,če bi imeli boljša letala in več bi zadevo dokaj obvladali ali vsaj blažili.Tudi zavarovalnice bi tu morale sodelovati saj toča ne naredi škode samo na kmetijskih površinah ampak tudi na objektih,avtomobilih in še kje.
asdfghjklč
04. 08. 2019 11.19
+7
Avstrijcem je ta protitočni letalski sistem veliko v pomoč. V bistvu so tako uspešni, da imajo zelo malo toče. Ampak imajo Avstrijci toliko finančnih sredstev na razpolago, da tam letijo tudi, kadar sploh ni nevarnosti za točo, med tem, ko pri nas letijo samo, ko je ravno velika verjetnost, da toča bo.
zvonzl1
04. 08. 2019 11.05
+7
srbija jih tud uporablja pa nikdar skode ni blo kar se toce tice sam nasi pametni slovenci se sprasujejo a je pametno...🤮
hotchilipoper
04. 08. 2019 10.58
-3
Ali je sploh smiselno o tem pisati?
DAEMONIUM
04. 08. 2019 10.45
-6
Obramba?? Prevec agresivna beseda za slovenskp pozensceno druzbo ker pojem obramba je nasprotje pojma napad torej gre za moske pojme ki pac imajo svoje mesto v Avstriji, Hrvaskem, Srbiji nikakor pa ne v slovenski feministicni-gay druzbi!!!
fcliverpool1
04. 08. 2019 10.44
+4
vprasajte se prosim ali je smiselno uporabljat protitocna letala. avtrija jih uporablja..
scipio
04. 08. 2019 07.47
+4
Kaj nam bodo rakete, ko pa imamo toliko zvonov in ko znamo tako in močno zvoniti, najraje po toči.
DirtySanchez
04. 08. 2019 07.32
+22
V sloveniji tako ali tako ni nič smiselno kar je dobrega za narod.
Mladen sir
04. 08. 2019 07.32
-4
Preveč mislite z hudičem premalo delate pa nekateri preveč denarja pokradete.Potem pa dobite po glavi,ker ste meni pokradli denar pa še nič vrnili.Kaj se cmerite .1980 -1990 leta ni bilo toč,ker so pametni preusmerili oblake z točo drugam pa sestrelili največje.
resslovenka
03. 08. 2019 21.33
-6
resslovenka
03. 08. 2019 21.32
+14
Ko napišem komentar, da je narava močnejša od človeka, pa me zbriše moderator.🙄 Kar tako naprej. Bravo. Se res vprašam v čem je komentar sporen in neprimeren. Pri tolikih bedarijah, ki jih človek lahko prebere na tem portalu. Le komu sem stopila na žulj? 🤔
hotchilipoper
04. 08. 2019 11.01
-2
To je tako kot v vladi,imaš pravico govora,a kaj ko ne nobeden ne j
Important notice
04. 08. 2019 11.03
-1
Meni je tudi brisal komentar, ko sem napisala, da pri nas toče že dolgo ni bilo, ker župnik ob nevarnosti prižge zvonove. Prav brat sem šla pravila komentiranja ... in moj komentar je čisto v skladu s pravili. Mislim, da je moderator študent, ki samo ve, da je treba včasih kaj brisati, ne ve pa kaj bi to lahko bilo. Tale komentar, recimo, pričakujem, da bo brisan. ;)
SFRJJNA
03. 08. 2019 21.31
+3
Naši strokovnjaki so samo učbeniški čudaki in pojma nimajo o realnosti. Avstrija ob meji z Štajersko uporablja veliko letal in tudi topove. Zadeva deluje pri njih in tudi v Mariboru z okolico, tam poač kjer se plačuje in zato so. PROSIM LEPO, DA NE PIŠETE VEČ O TEH ARSO STROKOVNJAKIH. Maribor že lep čas ni imel toče, katera bi poškodovala objekte, avrte itd. DELUJE!!!!!!!!
zlati70
03. 08. 2019 19.24
+7
ceneje je je država z interventnimi zakoni pokriva škodo kmetom za dve leti nazaj... Serpetinšek pa bo imel za to 110% podporo javnosti kak je dober.. adijo razum
zlati70
03. 08. 2019 19.21
+1
protitočna obramba je brez veze boljš da vse sesuje ane..še par doktorskih,magisterijskih nalog bo šlo čez spremenilo pa se ne bo nič ker smo hajeki
Uporabnik1095190
03. 08. 2019 19.06
+7
Slabše sigurno ne more biti,če bi uporabili vsaj to kar je na razpolago.
Teoretik zarot
03. 08. 2019 18.50
+3
Kaka bedarija. Morali bi izstopiti iz NATA ki nas vsak dan iz letal šprica kot mrčes in ustvarja spomladi pozebo, poleti sušo in točo, jeseni poplave, pozimi pa žled potem pa vsi krivijo podnebne spremembe za naravne nesreče in nas obtožujejo da smo vsega krivi ljudje z proizvajanje co2. Ljudje zbudite se in ne pustite da nas uničijo.
Hitri Jezek
03. 08. 2019 20.15
-2
hansola
04. 08. 2019 07.09
+6
Ob takih neumnostih me je sram biti slovenec. Kaj še, je Zemlja ravna? Nismo pristali na Luni?