Predsednica vlade Alenka Bratušek je danes prvič obiskala Bruselj. Na prvi obisk v tujino se je odpravila pod težo ugibanj o mednarodni finančni pomoči Sloveniji. Premierka je dopoldne najprej obiskala stalno predstavništvo Slovenije v Bruslju, popoldne pa se je srečala s šefom Evropske komisije Josejem Manuelom Barrosom.
Bratuškova se je sestala tudi s predsednikom Evropskega sveta Hermanom Van Rompuyem in predsednikom Evropskega parlamenta Martinom Schulzem.
"Slovenija se spopada z zelo zahtevno nalogo. Ne samo da mora izvesti reforme, temveč mora zgraditi nacionalni konsenz, potreben za izvedbo teh reform," je opozoril Barroso. "S tega sestanka prihajam z občutkom zaupanja, da bo Slovenija kos izzivom," je še poudaril.
Na konkretno vprašanje, ali bo Slovenija sposobna sama rešiti probleme ali bo morala zaprositi za pomoč, pa je odgovoril, da Slovenija za pomoč še ni zaprosila in da tudi nimajo indicev, da naj bi.
"Slišali ste predsednico vlade, da Slovenija ne pričakuje, da bo to potrebno, ter zelo močna sporočila, da bodo storili vse, da se temu izognejo," je še povedal Barroso, ki verjame, da bo Slovenija z ambicioznimi in hitrimi ukrepi ustrezno okrevala.
Šef komisije je še poudaril, da se veselijo konkretnih predlogov Slovenije za rešitev ključnih problemov, ne samo bančnih, temveč tudi makroekonomskih. Te pričakujejo v proračunskem in reformnem načrtu, ki ju mora država v kratkem poslati v Bruselj. Za njuno pripravo si je nova vlada izborila nekoliko več časa, kot je sicer predvidenega, a vseeno ju mora poslati v začetku maja.
Barroso je še poudaril, da "občuduje odločenost predsednice vlade, da okrepi slovensko gospodarstvo", ter ocenil, da je njen takojšen prihod v Bruselj jasno znamenje, da namenja nova vlada evropski reformni agendi veliko pozornost.
Bratuškova: Prva naloga bo stabilizacija bančnega sektorja
Bratuškova je zatrdila, da bo Slovenija svoje težave rešila sama z doslednim izvajanjem ambicioznih ukrepov, Barrosu pa obljubila, da bo Slovenija nadaljevala ukrepe, ki bodo zagotovili stabilnost države. "Pred nami in mojo vlado niso lahki časi, tega se zavedamo in na to smo pripravljeni," je dejala.
Prva naloga nove vlade je po njenih besedah stabilizacija bančnega sektorja, s čimer se "ukvarjajo noč in dan". "Verjamem, da bomo v juniju preko slabe banke rešili ta prvi problem," je napovedala.
"Absolutno bomo nadaljevali konsolidacijo javnih financ, tako da ne bo zniževala gospodarske rasti," je še obljubila.
Napovedala privatizacijo. Prva NKBM?
Prav tako bo nova vlada po njenih besedah začela postopke privatizacije, saj lahko Slovenija svež kapital za nove investicije, zagon gospodarske rasti in nova delovna mesta dobi le tako. "Verjamem, da bomo s prvim postopkom začeli že pred letošnjim poletjem," je napovedala. Po neuradnih informacijah bi lahko šla prva v privatizacijo ena od bank; omenja se Nova kreditna banka Maribor.
Na "močan medijski pritisk" in ugibanja o finančni pomoči Sloveniji v zadnjih tednih pa se je premierka odzvala z besedami, da Slovenija ni davčna oaza, temveč izvozno usmerjeno gospodarstvo, da je med najmanj zadolženimi državami v EU, da ima pozitivno plačilno bilanco in novo vlado z veliko odločenostjo, da stori vse, da svoje probleme reši sama.
"Slovenija je stabilna in močna država, verjetno močnejša od marsikatere druge evropske države," je še poudarila Bratuškova. Ob tem je spomnila na ocene nekdanjega prvega ekonomista Deutsche Bank Thomasa Mayerja, ki je Slovenijo ocenil kot eno najtrdnejših članic območja evra; manj možnosti za finančni zlom imata po njegovih ocenah od nje le Nemčija in Estonija.
'Slovenija bo svoje težave rešila sama'
Premierka je spomnila tudi, da je Slovenija v zadnjih mesecih že sprejela nekaj pomembnih ukrepov - s široko podporo je sprejela dve ključni reformi, pokojninsko in trga dela, znižuje primanjkljaj, sprejela je zakon, s katerim bo sanirala bančni sistem, in zakon o enotnem upravljanju državnega premoženja. "Dokazali smo, da smo sposobni sprejemati pomembne odločitve," je poudarila.
Ob tem, ko je obljubila, da bo Slovenija svoje težave rešila sama, je Bratuškova obenem opozorila na "skupno odgovornost evropske politike, da ustvarja pogoje, v katerih lahko države same rešujejo svoje probleme". Še posebej je to po njenih besedah pomembno za majhne države, kot je Slovenija.
Zavrnila primerjavo Slovenije s Ciprom
Predsednica vlade je tudi odločno zavrnila primerjave Slovenije s Ciprom, češ da predstavlja slovenski bančni sektor približno 134 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), ciprski pa 800 odstotkov BDP. "Razlika je očitna," je poudarila.
Primerjave s Ciprom je zavrnil tudi Barroso. Na vprašanje novinarja Financial Timesa, ali ima sporočilo za slovenske varčevalce, glede na to, da po Cipru vprašanje vlog sproža veliko skrbi, je odgovoril, da se ne bo spuščal v primerjave Slovenije s Ciprom, saj so razmere v obeh državah "popolnoma drugačne".
Boj proti korupciji ena od prioritet vlade
Bratuškova in Barroso sta dobila od tujih novinarjev tudi vprašanje glede problema korupcije v Sloveniji. Bratuškova je poudarila, da je "boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu absolutno ena od prioritet vlade", Barroso pa je pripomnil, da Slovenija še zdaleč ni edina država na svetu, ki se sooča s tem problemom, ter spomnil na prizadeven boj komisije proti davčnim utajam in goljufijam.
Šef komisije je danes tudi izrecno izpostavil, da je Bratuškovi čestital za "zelo navdušujoče glasovanje v slovenskem parlamentu o podpori vstopu Hrvaške v EU". Za komisijo je bila to po njegovih besedah "zelo pomembna gesta prijateljstva dveh držav", od katerih ena je, druga pa bo kmalu postala članica EU.
KOMENTARJI (1455)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.