Kako pogosto slišite stavek: 'Gospa, lahko brez računa?'

"Recimo, da imate otroke, a zanje ne dobite vrtca, zato na črno najamete varuško. Se zavedate, da ste sostorilec?" je danes na temo dela na črno in o sivi ekonomiji v Sloveniji svojo predstavitev njihovih ugotovitev začela glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlić. "Če ujamemo varuško, jo bomo kaznovali z globo 208 evrov, enaka kazen pa bo doletela tudi vas," opozarja in svari Slovence, naj se izogibajo takšnim dejanjem. Zgornjo situacijo bi lahko po njenih besedah sicer rešili tako, da bi varuška priglasila osebno dopolnilno delo. "Za to dejavnost in nekatere ostale je to mogoče. Na ta način bo ona plačevala prispevke in nihče ne bo v prekršku," pravi. Za to, da je premalo mest v vrtcih, smo po njenih besedah krivi tudi sami, saj imajo svoje otroke v vrtcih tudi tisti, ki spretno skrivajo dobiček. "K temu na primer pripomorete tudi sami, ko bodisi ne vzamete računa od kavice ali pa popustite želji ponudnika, da vam ne izstavi računa," opozarja.

Po njihovih ocenah je največ dela na črno za vrati naših stanovanj. Najpogosteje gre za drobna popravila v gospodinjstvu, pomoč ostarelim, varstvo otrok, slikopleskarstvo, izdelavo spletnih strani, čiščenje, frizerske storitve in podobne dejavnosti. Ob tem Grlićeva poudarja, da pri takih delih ne moramo uveljavljati nobenih pravic, zlasti ne do garancije v primeru, da se kaj zaplete.

Naslednja težava je zaposlovanje na črno. Lani se je od 404 prijav kar 331 prijav nanašalo na zaposlovanje na črno, pravijo in dodajajo, da skoraj 82 odstotkov državljanov ne loči, kdaj gre za delo in kdaj za zaposlovanje na črno. "Prisotna je dvojna morala. Da, res je, ne sme se zaposlovati na črno, a ko se sami znajdemo v tej situaciji, ali bomo ostali pri tem prepričanju? Morali bi," meni Grlićeva.

Lani inšpektorji opravili 6058 pregledov

Tržni inšpektorat je sicer glede na statistiko vse bolj aktiven. Lansko leto so inšpektorji opravili 6058 pregledov, pri tem pa izdali 555 upravnih in 1045 prekrškovnih ukrepov. Letos so v prvih petih mesecih opravili že 2770 pregledov in ob tem izrekli 245 upravnih ukrepov in 358 prekrškovnih. Kot pravi Grlićeva, inšpektorji ne počivajo, saj je bilo več kot 500 pregledov letos opravljenih v popoldanskem času in tudi med vikendi.

V želji po večji gospodarski rasti in boljšem gospodarskem okolju so ministrstvu posredovali seznam predlaganih ukrepov. "Prvo je spremeniti miselnost vseh državljanov. Ko podpiramo sivo ekonomijo, to pomeni, da sami sebi ne ustvarimo pogojev za pokojnino, boljše ceste, krajše čakalne vrste in ostalo," pravijo. Drugi ukrep je premik k spoštovanju predpisov in zavedanju, da namen inšpekcij ni kaznovanje, temveč urejenost področij. Inšpektorji si želijo tudi okrepitev svojih vrst ter spremembo zakonodaje. Pri slednji si želijo predvsem večjih glob za kršitve. "Kazen mora biti vzgojna," menijo. Globo v višini 208 evrov bi radi dvignili vsaj na 2000 evrov. Prav tako bi radi z zakonom onemogočili neomejeno ustanavljanje podjetij, zelo dobra poteza pa se jim zdi tudi uvedba davčnih blagajn, kot jih imajo na Hrvaškem.

Inšpektoratu všeč ideja o davčnih blagajnah

Siva ekonomija po njihovih besedah znaša osem odstotkov BDP, od tega pa le en odstotek predstavlja delo na črno. "Vse ostalo je: 'Gospa, lahko brez računa?'," pravi Grlićeva. Največja težava je tako še vedno neizdajanje računov. Letos so v prvih petih mesecih inšpektorji opravili 2066 pregledov in izrekli 75 glob. Številka tistih, ki niso izdali računa, je dokaj majhna, pravijo, a vprašanje je, kaj se z računi zgodi kasneje.

"Tukaj je tista prava siva ekonomija. Nekoč so bili kaznovani tudi kupci, ki niso vzeli računa. Morda bi bilo to pametno znova vpeljati," pravi. Glede na situacijo, meni, da bi uvedba davčnih blagajn, kot jih ima Hrvaška, naredila nekaj reda. Kot pojasnjuje, na Hrvaškem ob vsaki kavici dobiš račun, kjer sta navedeni tudi dve dolgi številki, kar pomeni, da je vsak račun evidentiran, brisanje pa tako po njenih besedah ni možno. "Ne vem, zakaj ne bi pogledali k južnim sosedom?" se sprašuje in dodaja, da se je prijavljen promet večjih podjetij v enem letu povečal za 38 odstotkov v primerjavi z lanskim letom. Pri manjših podjetjih so letos prijavili celo 42 odstotkov več prometa, je še dejala Grlićeva.