Tajnikar: Monti ni prisilni upravitelj

Maks Tajnikar grožnje, da nam v primeru, če ne bomo sprejeli varčevalnih ukrepov, grozi obisk "prisilnih upraviteljev iz EU", označuje za bedarije. "Niti ustavni red niti zakonodaja tega ne omogočata. Monti ni prisilni upravitelj." Prejšnji teden je namreč ekonomist Matej Lahovnik v pogovoru za Demokracijo dejal, da bi vlada v primeru, če bi povsem popustila in sprejela vse, kar sindikati zahtevajo, pristala na nadaljevanje politike zadolževanja. "V nadaljevanju bi verjetno sledil popoln kolaps slovenskih javnih financ in samo vprašanje časa je, kdaj bi v Sloveniji dobili prisilnega upravitelja od zunaj." Tajnikar odgovarja: "Tega nikjer ni bilo." 

V pogovoru za 24ur.com je dejal, da je kritičen do dela vlade, ki v tem trenutku na neki način posega zgolj v plače javnega sektorja in je iz tega naredil afero. "Ljudje se najtežje odpovedo plačam, zlasti zato, ker plače v javnem sektorju niso visoke," opozarja Tajnikar in dodaja, da v Sloveniji ne potrebujemo zmanjševanje javnega sektorja, "saj delež javnega sektorja v BDP ni nič ekscesen, je celo nekaj za deležem, ki ga imajo države s takšnim razvojem." Po njegovih besedah je problem v tem, da se javni sektor financira s premajhnim obsegom sredstev. Kot pojasnjuje Tajnikar, več sredstev ostaja v našem žepu, javni sektor pa je organiziran za kolektivno potrošnjo. Če več denarja ostaja v naših žepih in ga manj damo za kolektivno potrošnjo, potem nastaja deficit v državnem proračunu, ki je resen problem. Poudarja, da so storitve javnega sektorja prav tako pomembne za življenje kot pa industrija. "Morda je kakšen clio za življenje manj pomemben kot pa storitev medicinske sestre na onkologiji ali pa delo kakšnega od učiteljev," poudarja Tajnikar, ki vidi rešitve iz krize v povsem drugih ukrepih kot vlada.

Lahovnikova trditev, da je prišel čas, da javni sektor začne deliti usodo gospodarstva, je po njegovih besedah traparija. Poudarja, da so plače v zasebnem sektorju vsa ta leta rasle bistveno hitreje, medtem ko plače v zasebnem sektorju stojijo od krize naprej. Razlika v plačah je okoli 150 evrov v korist javnega sektorja, kar pa ni primerljivo, opozarja Tajnikar, saj je izobrazbena struktura v povprečju bistveno višja v javnem sektorju.

Rešitev vidi v treh ključnih ukrepih

Kot prvega omenja dvig davka na dodano vrednost (DDV). Poudarja, da imamo dve stopnji DDV, s katerima zagotavljamo neko večjo socialno pravičnost. Ta poseg bi kratkoročno prinesel največ koristi. "Ta ukrep ne bi najbolj prizadel najšibkejših, kot opozarja Janša. Nižja stopnja DDV je namreč vezana na tiste storitve, ki jih potrebujejo ljudje z manj denarja," pojasnjuje Tajnikar.

"To ni ukrep za skrajno silo, saj so skoraj vse države to naredile. Če dvignete DDV, potem ni nujno, da znižujete plače javnega sektorja. Dovolj je, da plače zamrznete. To bi bil pameten ukrep v tem trenutku. Mislim, da bi to ponudbo sindikati sprejeli, kljub temu da je bila v zadnjih letih rast v javnem sektorju ničelna."

Kot drugi, prav tako nujen ukrep predlaga reformo pokojninske blagajne. "Deficit pokojninske blagajne je bil lansko leto praktično enak deficitu državnega proračuna. Dokler ne odpravimo deficita pokojninske blagajne, toliko časa tudi deficita državne blagajne ne moremo odpraviti. Ne gre za to, da bi zmanjševali pokojnine, pač pa za doseganje nekega družbenega dogovora, da se podaljša delovna doba. In to je treba sprejeti takoj, saj reformo potrebujemo sedaj in ne čez nekaj let."

Kot tretji ukrep Tajnikar predlaga poseg v davke iz premoženja in kapitala. Opozarja, da se da s premoženjskimi davki pobrati veliko denarja in jih je seveda treba razumno postaviti.

Vse te tri ukrepe vlada povsem zanemarja, opozarja Tajnikar, ki vladi očita, da ne sprejema kompromisov. Na vprašanje, kaj se bo zgodilo, če sindikati ne bodo popustili, Tajnikar odgovarja, da bo vlada slej kot prej začela reagirati z interventnimi zakoni, ti pa tako rekoč pomenijo razpad sistema. "Sindikati lahko organizirajo referendum, ki bo najverjetneje podrl zakonodajo. In potem smo v razmerah, ko vlada ne bo mogla več funkcionirati. To seveda še ne pomeni, da bo prišla prisilna uprava iz Bruslja, pač pa nova oblast." Bi pa takšen potek imel prav tako negativne učinke, saj bi reševanje problema samo časovno odlagali.

Kako hitro se bomo na krizo navadili?

Trenutne krize v Sloveniji bo konec, ko se bomo nanjo navadili, je na sredini okrogli mizi ob uvodu v sejem Kapital 2012 opozoril ekonomist Jože Mencinger, ki je ponovil svoje mnenje, da je Slovenija v veliki meri uvozila krizo, ki je izbruhnila zaradi nebrzdanega razvoja finančnega sektorja v letih globalne konjunkture.

Ob tem je opozoril, da je kriza nastala v finančnem sektorju, reševanje finančnih ustanov in odpravljanje posledic krize pa sta pripeljala do rasti zadolženosti držav. Sedaj se te težave rešujejo v javnem sektorju, je dodal.

Mencinger je spomnil na močan dvig zadolženosti slovenskih podjetij v času visoke konjunkture med letoma 2005 in 2008, razdolževanje in prestrukturiranje gospodarstva pa bosta po njegovi oceni potekala počasi. "Kar smo si skuhali, bomo počasi pojedli."

Na vprašanje 24ur.com glede neuspešnih pogajanj med vlado in sindikati je Mencinger dejal, da je vlada nekoliko preveč arogantna, saj je začela pogajanja z nerealnimi 15 odstotki. "Sedaj se bodo vsi postopoma pomikali nazaj in prišli do nekega soglasja oziroma prisile," je prepričan Mencinger. "Vlada bi morala polovico narediti na prihodkovni in polovico na odhodkovni strani. 800 milijonov je točno toliko, kot je vlada leta 2008 naredila škode, ko je za toliko skrčila prihodkovno in odhodkovno stran. Ta primanjkljaj so sami povzročili, sedaj pa te ukrepe, kot je brezplačen drugi otrok v vrtcih, jemljejo nazaj," komentira Mencinger.

Podjetja prezadolžena, rešitve neučinkovite

Tudi prvi mož KD Group Matjaž Gantar je opozoril, da se je slovensko gospodarstvo zadolževalo preveč, krivda pa je tako na podjetjih kot na bankah. Ocenil je, da v Sloveniji ne rešujemo dovolj učinkovito problema prezadolženosti podjetij, razdolževanje pa povzroča upad gospodarske dejavnosti.

Rešil nas ne bo nihče, rešili se bomo sami, sami pa bomo tudi propadli, je posvaril in dodal, da podjetja niso samo bilance, temveč posli in znanje. Zaradi tega ne vidi potrebe po uničevanju te pomembne gospodarske osnove.

Predsednik uprave NLB v odstopu Božo Jašovič pa je pojasnil, da je Slovenija kot kolesar, ki izgublja hitrost in s tem ravnotežje, zato potrebuje pospešek. Jašovič pričakuje, da bo ta pospešek za banke in podjetja v obliki novega kapitala vendarle prišel in da se bo razvoj obnovil.

Slovenski bančni sistem ima po njegovih besedah za 5,5 milijarde evrov slabih posojil, kar je 11 odstotkov bilančne vsote bank. Pojasnil je, da so banke navznoter že oblikovale neke vrste slabe banke.

Pri dilemah o oblikovanju slabe banke na ravni celotnega sistema pa se je po njegovih besedah treba vprašati, kdo bo to financiral, saj ob odsotnosti nekoga zunaj bank, ki bi te slabe naložbe odkupil, v njej na vidi smisla.

Predsednik uprave Unicredit Banke Slovenija v odhodu France Arhar pa je povedal, da je kriza prinesla nove izkušnje. Te so bile za nekatere slabe, za druge pa tudi dobre.

V zvezi s trenutnimi očitki bankam, da ne sodelujejo dovolj pri reševanju podjetij v težavah, je spomnil, da je šla Slovenija v zadnjih letih skozi novo fazo privatizacije, pri čemer novi lastniki v ta projekt niso prispevali veliko lastnih sredstev. Lastniki privatiziranih podjetij pa sedaj pričakujejo solidarnost vseh. Ta ima po njegovem mnenju svoje meje, v finančnem sistemu in gospodarstvu pa si želi predvsem več poštenja.