LJ
Weather
-5° | -9°

 

Finci: Podkupnine v zadevi Patria plačane prek cele vrste posrednikov

Celjski zdravnik se bo moral zagovarjati na sodišču

Rešili sta jo denarja, ne urokov

FOTO: Po najavi bombe policisti izpraznili mariborski sodišči

Real in Barca še vedno (daleč) najbogatejša na svetu

Kako hitreje do zdravnikov?

14
Komentiraj
Pošlji
Tiskaj
Velikost pisave

Ljubljana, 11.08.2008, 10:58 | STA / I.A.

Čakalne vrste so velik problem slovenskega zdravstva. Parlamentarne stranke so zato pripravile kopico ukrepov, ki bi jih po njihovem kazalo vpeljati.

SDS: Uvedba nacionalne liste čakalnih dob

SDS - Slovenija na pravi poti

(Foto: Tomaž Ungar)

"Skrajšanje čakalnih dob in čakalnih vrst je in bo tudi v prihodnje ena prioritetnih nalog na ministrstvu za zdravje, evropsko primerljivi standardi pa so tudi del resolucije, ki je bila sprejeta," pravi predsednica odbora za zdravje v strokovnem svetu SDS, sedanja ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič. Med predvidenimi ukrepi navaja objavo čakalnih dob na spletu in v časopisu Za zdravje, zagotavljanje IT-podpore spremljanju čakalnih dob, uvedbo nacionalne liste čakalnih dob, uvedbo možnosti elektronskega naročanja ter zagotovitev kakovostnih, najsodobnejših aparatur in opreme za zagotavljanje diagnostike v zavodih po vsej Sloveniji.

SD: Nagrajevanje zdravnikov za delo izven delovnega časa

Borut Pahor

(Foto: POP TV)

V SD so v alternativni vladni program zapisali, da bodo storili vse, da bodo čakalne dobe za vse tiste zdravstvene storitve, pri katerih bi čakanje lahko vplivalo na slabši izid zdravljenja in slabšo kakovost življenja, kar se da sprejemljive. Potrebne finančne vire za to bi zagotovili s povečanim javnim financiranjem zdravstva. V primerih, kjer bi se izkazalo, da pomanjkanje zdravstvenih delavcev kljub ustrezni produktivnosti predstavlja ozko grlo, pa bi kot začasni ukrep vzpostavili posebne oblike nagrajevanja za delo v javnem zdravstvu izven rednega delovnega časa. Pri ambulantnem in stacionarnem zdravljenju na sekundarni ravni bi z določitvijo gravitacijskih področij in z vzpostavitvijo regijskih in nacionalnih čakalnih list dosegli, da bodo bolniki z enakimi potrebami obravnavani enakopravno.

LDS: Nagrajevanja zdravnikov glede na kakovost dela

Katarina Kresal

(Foto: POP TV)

V LDS so prepričani, da je eden od primernih ukrepov za "optimalno sanacijo" čakalnih vrst plačevanje zdravstvenih programov glede na potrebe prebivalstva in glede na stroške njihove izvedbe. Ob tem predvidevajo še nekaj ukrepov, ki bi sistemsko uredili stanje v zdravstvu in s tem tudi akutni problem čakalnih vrst. Med njimi omenjajo plačevanje oziroma nagrajevanja zdravnikov glede na njihovo kakovost, produktivnost, količino dela in glede na zadovoljstvo pacientov, kar bi zdravnike stimuliralo k boljšemu in učinkovitejšemu delu. Drugi ukrep je izboljšanje nadzora nad izkoristkom oziroma učinkovitostjo dela v javnih zdravstvenih zavodih. Do leta 2012 pa bi LDS povezala primarno zdravstveno mrežo okrog osrednjih zdravstvenih domov z zasebniki s koncesijo, ki že zdaj delajo v javnem zdravstvu. To bi po njihovem prav tako zelo pripomoglo k zmanjševanju čakalnih vrst v zdravstvenih domovih.

NSi: Uvajanje nadomestnega zdravnika za čas odsotnosti koncesionarjev

Andrej Bajuk

(Foto: POP TV)

V NSi poudarjajo, da so si v zadnjem mandatu kot del vladne koalicije močno prizadevali za ureditev tega področja ter da so bili sprejeti zakonodaja in akti, ki bodo k temu vsekakor pripomogli. Sprejeta je bila resolucija za obdobje do leta 2013 ter noveli zakonov o zdravstveni dejavnosti in o zdravniški službi. Med konkretnimi sprejetimi rešitvami navajajo: urejanje začasnega in priložnostnega opravljanja zdravstvenih storitev, priznavanje poklicnih kvalifikacij ter enostavnejše opravljanje občasnih zdravstvenih storitev, ukinitev sekundariata, uvajanje nadomestnega zdravnika za čas odsotnosti koncesionarjev ter usposabljanje specializantov znotraj regije, za katero specializirajo. Prepričani so, da bo z doslednim izvajanjem sprejetih določb in ciljev resolucije čakalne dobe v zdravstvu mogoče skrajšati.

SLS: Vsak zdravnik, ki zdravi posameznega bolnika, naj opravi celotno delo in ne le en del

Bojan Šrot

(Foto: Tomaž Ungar)

V SLS se zavedajo, da mora zdravje vseh prebivalcev Slovenije postati prednostna vrednota in ena najpomembnejših notranjepolitičnih nalog. Stanje v zdravstvu po njihovem zahteva resen razmislek, saj najbolj pereče probleme v zdravstvu najbolj občutijo bolniki. S povečanjem števila zdravnikov bi lahko ustrezno zapolnili mesta v bolnišnicah in tudi v osnovnem zdravstvu, kar pa bo že samo po sebi skrajšalo čakalne vrste. Čakalne dobe bi v SLS skrajšali tudi z uveljavitvijo boljše in natančnejše delitve dela med posameznimi zdravstvenimi nivoji. Prav tako bi se trudili zagotoviti, da vsak zdravnik v verigi, ki zdravi posameznega bolnika, opravi vse svoje delo in ne le en del, ostalo pa prepusti drugemu. S tem bo samo po sebi prišlo do razbremenitve višjih nivojev v poteku zdravljenja in tudi do skrajšanja čakalnih dob.

Zares: Potrebna je celotna prenova javnega zdravstvenega sistema

Gregor Golobič

(Foto: POP TV)

V Zares so prepričani, da je za skrajšanje čakalnih vrst v zdravstvu in s tem izboljšanje dostopnosti zdravstvenih storitev za vse treba celovito prenoviti obstoječi javni zdravstveni sistem. Sami bi si prizadevali za skrajšanje čakalnih vrst za ambulantni pregled pri specialistu na največ 14 dni, za kar je treba prerazporediti sredstva v programu zdravstvenega varstva in oblikovati nacionalne čakalne vrste, ki bodo omogočale izbiro takšnega pregleda pri vseh specialističnih ambulantah v Sloveniji.


DeSUS: V nujnih primerih čakalnih dob ne bi smelo biti

Žnidaršič Franc

(Foto: POP TV)

V DeSUS poudarjajo, da v primerih, ko zdravstveni razlogi narekujejo nujno obravnavo, čakalnih dob ne sme biti in je treba pacientom zagotoviti takojšnjo in kakovostno oskrbo. Zavedajo se, da so v javnih zdravstvenih zavodih pri zdravstvenih obravnavah in posegih , ki niso nujni, vedno določene čakalne dobe, vendar pa so te po njihovem mnenju sedaj predolge. Zato bi se sami trudili za uveljavitev z evropskimi standardi primerljivih normativov na področju zdravniškega dela, tudi glede produktivnosti.


SNS: Več operativnih posegov bi morali prenesti prek koncesij na zasebne izvajalce

Zmago Jelinčič

(Foto: POP TV)

Predsednik SNS Zmago Jelinčič opozarja, da so v slovenskem zdravstvu poleg dolgih čakalnih dob glavne težave še slaba organiziranost, neučinkovitost in slab nadzor stroškov. Po njegovem je treba predvsem s sodobnimi organizacijskimi prijemi povečati učinkovitost dela zdravstvenih ustanov ter uvesti enotno čakalno vrsto na državni ravni. Ob povečanju števila zdravnikov pa bi država morala vse več operativnih posegov prenesti prek koncesij na zasebne izvajalce, s čimer bi se povečala učinkovitost izrabe medicinske opreme, ki je zdaj premalo izkoriščena. Zasebna pobuda v zdravstvu je namreč koristna, seveda ob jasnih pravilih igre in preprečevanju zlorab, meni Jelinčič.

Lipa: Nacionalna čakalna lista bi preprečila preskakovanje vrst na osnovi "vez in poznanstev"

Poslanska skupina Lipa

(Foto: Tomaž Ungar)

Čakalne vrste so po oceni poslanske skupine Lipa še vedno rak rana slovenskega zdravstva, ki v mnogih primerih ogroža življenje ljudi, saj se na primer na CT-glave čaka tudi več kot pol leta, kar je lahko za pacienta usodno, opozarja Barbara Žgajner Tavš. Po njenih besedah je prišlo celo tako daleč, da so nekatere zavarovalnice v čakalnih vrstah odkrile možnost za zaslužek, saj za doplačilo premožnejšim omogočajo preskakovanje čakalnih vrst na račun tistih, ki si tega ne morejo privoščiti. Morebiti bi nacionalna čakalna lista omogočila preglednost, hkrati pa bi večji nadzor preprečil preskakovanje vrst na osnovi "vez in poznanstev". Širitev programov pa je zagotovo tista rešitev, ki bi najbolj konkretno vplivala na skrajšanje čakalnih vrst.

Prenesi v

Glasuj

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:
 

Komentarjev: 14
 
victoriosus 12.08.2008 11:38:28
nekdo...: kriteriji za vpis na MF so več kot očitni. Ne vem o kakšnih kuvertah govoriš, ker tudi če kdo pride na MF, mora ta faks narest, in to ni lahko. Vpis pa smo plačali vsi, tako da veš. Je pa zanimiva ideja, da pustiš da gre kdorkoli na ta faks, predvsem tistim, ki ne dosegajo standardov. Kaj imaš raje? Zoprnega ali slabega zdravnika?
In še o srčnosti: bolnišnica ali ZD niso trgovine ali servisi, kjer so plačani zato, da se ti nasmihajo cel dan. Če bi vedel, kakšni so pacienti, bi ti bilo jasno zakaj se toliko negoduje. Sam si opisal, kako si hotel bit pameten pri zdravniku, ki baje "nima pojma": Žal je takih ljudi preveč, ki mislijo, da vedo vse, in da je šestletni faks v bistvu brez veze, ker si v enem članku lahko doma prebereš kaj ti je. Ne vem, če si v tem primeru imel prav, kajti medicina ni krpanje simptoma z določenim antibiotikom, ampak je precej bolj zakomplicirana. Skratka: ljudje MISLIJO, da znajo in vedo vse. Tukaj je velik problem, najprej je treba rajo naučit, da hodijo oni k zdravniku, ne pa obratno.
 
nekdo... 11.08.2008 18:26:24
nikimm nisem doživel takšnih izkušenj kot jih opisuješ... pred novim letom ni blo druge kot da grem k dežurnemu pač nisem več moral zdržat. Najprej čakam par ur kot budala, pridem not pa tip niti pozdravit ne zna po naše... glej moti otroci bi pri takem zdravniku rabli še prevajalca!!!!!!!!!!!! tip mi postavi napačno diagnozo... nato se zmeniva da je moja pazi MOJA diagnoza prravilna in da potrebujem antibiotik ki sem ga JAZ predlagal in nato ugotovim da je tip za ta antibiotik prvič slišal... nakar se je zapletlo še pri doziranju, ker se nisem več htel kregat sem šel v lekarno in doma prebral navodila v katerih je pisalo da moram dozirat tako kot sem govoril jaz... tak da ne mi o strokovnosti... poznam pa še 3 primere napačno postavljene diagnoze iz strani zdravnika iz exYU. in če nekdo pride delat k nam naj najprej naredi certifikat iz znanja slovenščine.
 
nekdo... 11.08.2008 18:19:30
Jaz vam povem kaj je rešitev... Več srčnosti... Najprej je treba popucat medicinsko fakulteto določenih zafustrirancev ki grenijo življenje študentom, potem je potrebno omogočit študij tistim ki si tega želijo in ne samo tistim, ki jim starši lahko s plavo kuferto plačajo vpis in tistih ki nadpovprečno blestijo v srednji šoli... potem pa je treba spremenit program... učit srčnosti ne pa samo kako več zaslužiš potem pa bo šlo... ne pa uvažanje tujcev ki ne znajo niti našega jezika
deadea 11.08.2008 15:59:09
zbudim se zjutraj z vrocino in z vsem kaj spada zraven si recem eh ni nic bom dan prelezal. cez dva dni nic boljs egrem k zdravniku in mi tam recejo zakaj se nisem narocil. KAKO NAJ JAZ VEM KDAJ BOM ZBOLEL? ALI PLACUJEM ZAVAROVANJE ZA BV? ZAKAJ MORAM CAKATI PRI ZDRAVNIKU CELI DAN IN NAJHUE DA SPLOH NE PRIDEM NA VRSTO? PRIDEM DRUGI DAN IN CAKAM SPET CELI DAN? ne vem od kdaj zdravniki gledajo na to koliko ima kdo denarja
 
ugrica 11.08.2008 14:29:32
Popolnoma se strinjam g.Jelenčič.Da so čakalne dobe vzrok slabe organizacije v zdravstvo.V zdravstvo se mora izvršiti sistematizacija zdravstva tako,da bodo prišla do izraza zasebna pobuda,kod si napisal ob jasnih pravilih igre in preprečevanja zlorab.Povedal si moje misli in spoznanja zato te bom volo na volitvah.
igor.gojcic 11.08.2008 13:22:07
"Po njenih besedah je prišlo celo tako daleč, da so nekatere zavarovalnice v čakalnih vrstah odkrile možnost za zaslužek, saj za doplačilo premožnejšim omogočajo preskakovanje čakalnih vrst na račun tistih, ki si tega ne morejo privoščiti."
Zavarovalnice so pa razred zase, denar in še enkrat denar, vseeno če gre za odraslega ali otroka, pravila 'igre' so vse enaka.
Rizikov se izogibajo, kot hudič križa. Hudiču ne moremo zameriti, zavarovalnicam pa bi marsikdo v prenekaterem primeru lahko.

Bomo videli kaj bo iz vsega tega, ali bo ostalo zgolj pri namenu, ali pa bodo ukrepi res vpeljani.
 
nikimm@gmail.com 11.08.2008 13:21:18
Butci vsi po vrsti...Zdravniški pregled je delo. Za delo je potreben ustrezen delavec, zdravnik. Zdi se, da slednjih "kar mrgoli" v Sloveniji, vsaj skozi oči desnice, dejansko pa manjka vsaj 500 zdravnikov. Desničarski omejenci pa tega nočejo reševati z uvozom, saj se bojijo zdravnikov iz ex Yu, ki so zelo dobri strokovnjaki, zapovrh pa 1000-krat bolj prijazni in bolj človeški od napihnjenih in hladnih slovenskih kadrov. Poleg tega, zdravnike je treba plačat, denar pa je večinoma šel v SCT, Primorje in ostalo gradbeno mafijo. Pamet v glavo.
igor.gojcic 11.08.2008 13:20:31
"Prav tako bi se trudili zagotoviti, da vsak zdravnik v verigi, ki zdravi posameznega bolnika, opravi vse svoje delo in ne le en del, ostalo pa prepusti drugemu."
Res je, in členi v verigi morajo znati pravilno komunicirati i sodelovati.
Tukaj je problem specializacije, ki je medicino pripeljala tako daleč, da ne vidi več celega človeka, kar očita alternativni medicini, ki tako (pretirano) ozke specializacije ne pozna.
Domena zdravljenja simptomov (kar daje zaslužek) mora preiti na domeno ozdravljenja (ki sicer ne daje zaslužka), skozi iskanje vzrokov in odpravo le teh, ne zgolj simptomov, vzrok pa ostane, zato številni povratniki (raki, diabetesi in druge kronične bolezni, plus množica psiholoških težav) i n zdravljenje in zaslužkarstvo se ponovi, nadaljuje, rezultata pa nobenega.
Zdravnisško, medicinsko pomoč ljudje poiščejo zato, da bi odpravili neko težavo, da bi ozdraveli, kot rečemo, na pa zdravili, nečesa, ni logično. Zdravljenje daje le zaslužek medicini, ne pa rezultatov pacientom, ozdravljenje pa sicer zaslužka medicini ne daje, daje pa rezultate pacientom. Ljudje, tudi otroci, želimo ozdraveti, odpraviti težavo, ne pa zdraviti se, gojiti težave na (po možnosti dragih) zdravilih naprej, v kakšnen namen, samemu sebi se. Prav smešno in čudno je poslušati zdravnike, ki govorijo samo o zdravljenju, zdraviti nekaj, da zdravijo kaj, da bodo zdravili, in tudi paciente, ki pravijo da gredo na zdravljenje, ne da 'želijo' ozdraveti, odpraviti težavo. Ej, pa saj grem v bolnišnico zato, da bi ozdravel, ne bi me zdravili, oz. zgolj zdravili. Nekateri se zdravijo več let, desetletij, pa še vedno trdijo, da se kar zdravijo, po vseh teh letih, prej čudno kot res, in nikakršnega napredka,
zgolj enak nivo težave, pa tako zdravljenje. Medicina v tem svetu čudna forma, ki ni edina, res ne veš kdo koga zavaja, kdo je bolj kratkoviden, (sistemsko) priučen zdravnik ali pacient. Preveč zremo eno plat medalje, pa ne vidimo več druge. Druga plat razkrije, da je možno pozdraviti vse, da obstajajo naravna zdravila, ki jih farmacija sicer pozna a taji, a medicina, skupaj in pod vplivom farmacije, plus zavarovalnice, se v namenu zaslužkarstva, takše strani izogiba, sicer bi utegnil pasti večji del zdravstvene mreže, pri čemer zajemamo oboje, telesno medicino in psihologijo v vsej njeni razsežnosti. Gotovo je le eno, da si vsi želimo drugačno medicino, farmacijo, in nasploh zdravstvo, ki nam s svojimi (psihološko) fiksnimi zaključki, kot 'nikoli več ne boste hodili, boš hodil' (otroku tega ne moreš reči, mu tako, z psihološko injekcijo, zapečatiti življenja), kdo pa more vedeti kaj vse ga še čaka, kaj vse utegne odkriti sam, morda pa bo, kdo ve. To je en primer, je pa še množica drugih, celo 'na videz' neozdravljivi so ozdraveli, brez
fizičnih posledic, psihološka posledice pušča le ta zdravniška in medicinska omejenost, ki dvigne roke, ko meni, da ni mogoče več nič narediti, pa je res tako. Dejstvo je, da zdravniki in medicina zelo nerada pušča odprta tovrstna vrata odprta, kaj šele da pokazali nanja, saj to zanje, zanjo pomeni šibkost, nesposobnost, nezaupanje s strani potencialnih pacientov in padec zasluška. Pa smo spet (nazaj) tam, pri zaslužku.

"Nacionalna čakalna lista bi preprečila preskakovanje vrst na osnovi "vez in poznanstev""
Veze in poznanstava, sporno morda, ampak kadar gre za zdravje otroka, niti najmanj.
Dobro, za otroka, marsikdo naredi izjemo, straši pa tudi znajo biti dmisleni in izjemni.
Saj gre vendar za njihovega otroka, če gre za njih je eno, ampak otrok, njihov tamali, tu ni debate, za starše pa sploh.
Čakalne vrste so bile, so in bodo, a upajmo da čimkrajše.

"Po njenih besedah je prišlo celo tako daleč, da so nekatere zavarovalnice v čakalnih vrstah odkrile možnost za zaslužek, saj za doplačilo premožnejšim omogočajo preskakovanje čakalnih vrst na račun tistih, ki si tega ne morejo privoščiti."
Zavarovalnice so pa ra
igor.gojcic 11.08.2008 13:15:37
"Parlamentarne stranke so zato pripravile kopico ukrepov, ki bi jih po njihovem kazalo vpeljati."
Kazalo vpleljati, nič kaj prepričljiv argumet, čeprav je jasno, da je treba to reč urediti.

"Nagrajevanje zdravnikov za delo izven delovnega časa"
Ja, vendar je treba predhodno točno definirati kaj zajema to delo, oz. kje je izvajano.
Da ne bo prišlo do tega, da bi nagrajevali zdravnike, ker so pomagali, pri karšnikoli nesreči že, ne glede na razsežnost nesreče.
Pomoč zdravnikov pri nesrečah mora biti obveza, brez vsakršnih bojazni, zaradi izgube licence, dela, ali prakse, zaradi česar se bojda nekateri celo tega izogibajo. Nudenje pomoči sočloveku v nesreči, ne glede na starost žrtve, je obveza vseh, pač v skladu z znanjem sposobnostmi, brez bojazni zaradi izgube česrakoli, ali kaznovanja zoper tako dejanje.

"Med njimi omenjajo plačevanje oziroma nagrajevanja zdravnikov glede na njihovo kakovost, produktivnost, količino dela in glede na zadovoljstvo pacientov, kar bi zdravnike stimuliralo k boljšemu in učinkovitejšemu delu."
Pojma 'produktivnost' in 'količino dela' je treba izključiti, to vendar ni proizvodnja, to se namreč pozna na kakovosti in zadovoljstvu pacientov. Vsaj produktivnosti je treba omejiti definicijo. Nasprotujoča si dejstva ne morejo biti v isti zadevi, posledice poznamo.
Ja, vendar je treba tudi definirati nasprotno oz. ukrepe, če zdravnik ne dela kakovostno, v nezadovoljstvo in/ali škodo pacientov, ne glede na starost pacienta, oz. to točno definirati, če ne gre drugače. Koliko plače in/ali zadnjih nagrad mora vrniti, in kakšen kazni sledijo, brez izjem.
 
cupofmarja@email.si 11.08.2008 12:38:22
čaka nas pocukranih pet tednov do volitev.........:-)))))))
Več komentarjev
Komentiraj Na vrh strani