Kako bo begunska kriza vplivala na poletno turistično sezono v Grčiji?

Pritok novih beguncev in migrantov v Grčijo se čez zimo ni ustavil. Kako bo, ko bo se bo še otoplilo, si ne upa napovedati nihče. Če ne bo ustreznih rešitev na nivoju Evropske unije in Turčije, se lahko znova ponovi lanski scenarij, ko je konec oktobra samo v enem tednu grške otoke na tihotapskih čolnih doseglo skoraj 60 tisoč ljudi. 

Na grškem veleposlaništvu v Ljubljani so sicer optimistični, a priznavajo: "Seveda nas skrbi, kako bo begunska kriza vplivala na poletno turistično sezono v Grčiji, a upamo na najboljše." Kot pravi namestnica veleposlanika, Despina Tzanakaki, je še prezgodaj napovedovati, kako bo kriza z begunci in migranti vplivala na grško gospodarstvo.

"Lahko pa zagotovimo, da ni nobenih varnostnih težav. Žariščne točke normalno delujejo," pravijo na veleposlaništvu. "Zato tistim, ki razmišljajo o počitnicah v Grčiji, svetujemo, da to vsekakor storijo. Mislim, da ne bodo imeli nobenih težav zaradi begunske krize," pravi Tzanakakijeva. To pa potrujejo tudi podatki EUROSTATA za Grčijo za leto 2015.

Množični prihod beguncev in migrantov na Lezbos, Kos in nekatere druge grške otoke, se je sicer začel že med lansko poletno sezono. A, kot pravijo na veleposlaništvu, to po dosedanjih ocenah ni imelo pretiranega vpliva na turistični sektor. Beležijo celo boljše rezultate, kot leto poprej. "Grčijo je obiskalo okoli 26 milijonov obiskovalcev, turizem pa je ustvaril okoli 14,5 milijard evrov prihodkov. To pomeni, da je ta sektor prispeval več kot 20 odstotkov bruto domačega proizvoda. Ponavadi se ta odstotek giblje okoli 20 odstotkov, lani pa je bil še malo višji," pravi Tzanakakijeva.

Zanimanje za Grčijo pri nas še ostaja, a ljudje čakajo z rezervacijami

V luči begunsko-migrantske krize naše turistične agencije že opažajo določene spremembe v odločanju potnikov. "Zadnji teden se je povpraševanje po Grčiji malce zaustavilo, odpovedi pa ne beležimo. Veliko ljudi, ki si želi na Sredozemlje, z rezervacijo še čaka," pravijo v turistični agenciji Sonček.

Ponudniki turističnih aranžmajev so se sicer nekoliko prilagodili in v svojo ponudbo vključili nekatere nove destinacije. "Slovenci so zaenkrat največ izbirali med Kikladskimi otoki in Kreto, ki so vendarle malce oddaljeni od 'begunskih zgodb'," pravijo.

Tudi v turistični agenciji Palma pravijo, da je zanimanje za Grčijo podobno, kot v enakem obdobju lani. "Moramo pa dodati, da na odločitev kupcev vplivajo seveda tudi razne informacije, ki jih zasledijo v medijih. Seveda je manj zanimanja za tiste otoke, ki so v medijih omenjeni kot begunsko problematični otoki – tu govorimo o dveh ali treh otokih."

"Prvi odhodi sledijo že konec maja in v začetku junija – odpovedi ni in jih tudi ne pričakujemo," pravi Nina Vrhovnik iz Palme. 

Da bi Slovenci še vedno radi preživeli poletne počitnice v Grčiji, pravijo tudi v Kompasu. "Največje povpraševanje beležimo po počitnicah v Grčiji (Kreta, Rodos, Zakintos, Lefkas, Kefalonija, Santorini, Skiatos, Karpatos), Španiji (Costa Brava), Italiji in Albaniji," pravi Jasmina Feguš iz turistične agencije Kompas. Odpovedi rezervacij za Grčijo ni, manjše povpraševanje pa je le za otok Lezbos. Kljub temu pa iz ponudbe niso umaknili nobene destinacije.

A ni le Grčija tista, ki čuti obotavljanje turistov. "Želimo si 'okrevanja' Turčije in Egipta, ki sta bila v preteklih letih ena od paradnih konjev med turističnimi destinacijami Slovencev," pravi Nataša Jeza Kotnik iz Sončka. A v agenciji opažajo, da sta ti državi skoraj izginili s turističnega zemljevida. Turški hotelirji skušajo sicer goste pritegniti z nižjimi cenami, pravijo v Kompasu.

Hoteli na Hrvaškem bi lahko bili kmalu razprodani

Na račun dogajanja v Grčiji, Turčiji in Egiptu pa daleč največ pridobiva Hrvaška, ki je že tradicionalno ena najbolj priljubljenih poletnih destinacij pri nas. "Rezervacije za Hrvaško so v močnem porastu, kar pa ne velja samo za Slovence, pač pa za turiste iz celotne Evrope. Kdor si letos želi na Hrvaško, mu svetujemo, da s svojo rezervacijo zelo pohiti. Prav tako pripravljamo dodatne zaloge kapacitet po slovenskih termah ter na naši obali," pojasnjujejo na Sončku. Določeni hoteli na hrvaških otokih so bili namreč razprodani že januarja, kar se do zdaj še ni zgodilo.

To potrjujejo tudi na Hrvaški turistični skupnosti (HTZ). "Analize in kazalniki za zdaj govorijo o zelo uspešni 'first minute' prodaji. Napovedi za prihajajočo sezono nakazujejo na povečan interes za Hrvaško kot državo, v kateri bodo številni Slovenci preživeli svoje počitnice," pravi Metka Bradetić, direktorica slovenske HTZ.

A Bradetićeva dodaja, da kriza v Grčiji ni razlog, "da se slovenski gostje odločajo preživeti svoje počitnice na Hrvaškem." Številko slovenskih gostov na Hrvaškem narašča že od leta 2002, število nočitev je od takrat namreč zraslo za kar tri milijone. V HTZ še poudarjajo, da je Grčija v letu 2015 ustvarila pozitiven turistični rezultat, število tujih prihodov in nočitev pa se je povečalo. "Zato ne moremo trditi, da je katera koli destinacija, kot tudi ne Hrvaška, »profitirala« zaradi krize v Grčiji," zaključujejo na Hrvaški turistični skupnosti.

Drastičen upad rezervacij. Bo kriza vplivala na cene?

Nedvomno pa vpliv begunske krize najbolj občutijo prav grški otoki blizu turške obale, s katere v Evropo prihaja največ beguncev in migrantov. Predsednik atenske zbornice za trgovino in industrijo, Constantin Michalos, je dejal, da so zgodnje rezervacije na Kosu, Rodosu in Lezbosu v primerjavi s prejšnjimi leti upadle za 60 odstotkov.

Manj naj bi bilo tudi čarterskih letov in rezervacij križarjenj na vzhodni obali.

Tamkašnji hotelirji so zato primorani v nižanje cen, da bi privabili čimveč turistov. Predsednik združenja hotelirjev na otoku Lezbos Pericles Antoniou je dejal, da so predhodne oz. t.i. first minute rezervacije povsem zatajile. "Zaskrbljeno spremljamo dogajanje in skušamo ohraniti mirno kri," pravi Antoniou. Težave, ki so se na otoku nabirale že leta, je poglobila gospodarska kriza, zdaj pa je dodaten udarec še begunska kriza, ki odganja turiste. A kljub temu je optimističen, da se bo stanje na otoku izboljšalo, saj so v zadnjih mesecih začeli prebežnike bolj sistematično obravnavati.