Predlog bele knjige: Nihče ne bo delal več kot 40 let, pokojnina bi znašala med 60 in 70 odstotkov zadnje plače

Pokojninsko osnovo za izračun pokojnine naj bi podaljšali z veljavnih 24 na 34 zaporednih najugodnejših let.

Postopno naj bi uvedli tudi točkovni sistem. Ta meri individualne dohodke v razmerju do povprečnega dohodka širšega gospodarstva, glede na ugotovljeno razmerje pa se določi število točk za vsako posamezno obdobje vplačanih prispevkov. Tak sistem še vedno temelji na dokladnem principu, vendar je bolj pregleden od zdajšnjega sistema in omogoča bolj pravično odmero pokojnine, je dejal Rangus. V predlaganem sistemu zaradi črtanja pravice do predčasne pokojnine tudi ni sistema malusov. Predvideni so bonusi za delo po dopolnitvi 40 let zavarovalne dobe.

Pravico do letnega dodatka, ki je za upokojence v podobni vlogi kot regres za aktivno prebivalstvo, naj bi izločili iz sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Del sredstev za izplačilo letnega dodatka pa bi lahko uporabili za varstvo posameznikov z najnižjimi pokojninami ali pa za dolgotrajno oskrbo.

Pokojnine bi v prehodnem obdobju prvih desetih let usklajevali v višini 60 odstotkov rasti povprečne plače v državi in 40 odstotkov rasti cen življenjskih stroškov. V drugem desetletju po reformi bi se usklajevale v višini 30 odstotkov rasti povprečne plače v državi in 70 odstotkov rasti cen življenjskih stroškov. Po prehodnem obdobju pa bi se usklajevale le v višini rasti cen življenjskih stroškov.

Po Rangusovih besedah se bomo upokojevali leto ali dve kasneje kot po trenutni zakonodaji. Pokojnina iz prvega stebra pa bo višja kot zdaj, razmerje z našo zadnjo plačo bo med 60 in 70 odstotkov.

Za vzdržnost pokojninske blagajne je treba po njegovih besedah veliko narediti tudi pri zagotavljanju delovnih mest za starejše delavce in za mlade. Opozoril je sicer, da se bela knjiga nanaša na pokojnine generacij, ki šele študirajo ali so na začetku karierne poti.

Erjavec ogorčen, ker bela knjiga ni bila predstavljena koaliciji

Prvak DeSUS Karl Erjavec je presenečen in ogorčen nad tem, da ministrstvo za delo rešitev iz bele knjige o pokojninah pred objavo v javnosti ni predstavilo koaliciji. "To je tako pomemben dokument, da ne more neposredno v javno razpravo, ne da bi o tem prej razpravljala koalicija," je jasen Erjavec, ki je opozoril, da bosta dokument morala nenazadnje sprejeti vlada in DZ. Zato pričakuje, da bo poleg javne razprave o tem potekala razprava tudi v koaliciji, sicer bo DeSUS po njegovih besedah podporo beli knjigi odrekel.

Povedal je, da so vsebino bele knjige prejeli danes, po predstavitvi na Brdu pri Kranju. Vsebino bodo še podrobneje analizirali, je dejal in dodal, da imajo za zdaj le prve pripombe, saj da so za večji del rešitev bele knjige izvedeli iz medijev.

Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Peter Pogačar miri in poudarja, da si želijo široke javne razprave, medgeneracijski, socialni dialog, v okviru katerega želijo doseči čim večje soglasje o ukrepih. "V Beli knjigi o pokojninah je analiza stanja in opredelitev izzivov na tem področju. Izhodišča za predloge so bile predvidene demografske spremembe in vzdržnost javnih financ. Predloge je pripravljala strokovna skupina, danes so bili predlogi predstavljeni in objavljeni na spletni strani ministrstva. Zdaj bo potekala javna razprava," je pojasnil postopek sprejemanja pojasnil. Poudaril je, da "sama bela knjiga ni vladno gradivo in v njej tudi niso podani dokončni predlogi pokojninskih sprememb po letu 2020". Pač pa "se bodo na podlagi javne razprave na koncu v okviru možnega oblikovali zakonski predlogi, ki pa bodo seveda iskali podporo pri politiki znotraj koalicije".

V stranki DeSUS po Erjavčevih besedah nasprotujejo zlasti dvema rešitvama, na kateri ne bodo pristali. Gre za podaljšanje pokojninske osnove za izračun pokojnine z veljavnih 24 na 34 zaporednih najugodnejših let ter izločitev pravice do letnega dodatka iz sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Slednjega ne morejo sprejeti, je poudaril Erjavec, saj je bil regres za upokojence po njegovih navedbah vzpostavljen kot korektiv v času ostre Ropove pokojninske reforme.

Erjavec je vnovič izpostavil pričakovanje za izredno uskladitev pokojnin, ki jo DeSUS želi še pred letnimi dopusti. Pojasnil je, da napore koalicijskih strank za uskladitev podpira tudi premier Miro Cerar, s katerim se je sestal v torek. Prvak DeSUS tako računa, da bo to odločitev, o kateri bo verjetno v četrtek še razpravljala koalicija, minister za finance Dušan Mramor prej ali slej izvršil.

NSi: Predlog izvzema upoštevanja otrok je nesprejemljiv

V NSi so Belo knjigo sicer pozdravili, a so zapisali, da ostro nasprotujejo predlogu, ki bi izvzel možnosti zniževanja zakonsko določene upokojitvene starosti na račun skrbi za otroke in dela pred 18. letom starosti. "Takšen ukrep bi bil zelo krivičen do staršev, predvsem žensk, ki velik del svojega aktivnega življenja posvetijo skrbi za otroke. Z neupoštevanjem njihovega prispevka skozi materinstvo k vzdržnosti pokojninske blagajne bi bile ženske – matere oziroma družine po našem mnenju diskriminirane. Nova Slovenija tega ne bo pristala na takšno rešitev in bo poskušala zbrati najširšo državljansko podporo za uveljavitev najvišjih standardov družinske politike tudi skozi pokojninski sistem."

Zadržani so tudi do predloga podaljšanja pokojninske osnove za izračun višine pokojnine na 34 zaporednih najugodnejših let. "To bi dejansko pomenilo upoštevanje skoraj celotne zavarovalne dobe posameznika, kar bi lahko posameznikom zelo znižalo višino pokojninske osnove. Ob upoštevanju tega predloga bo po našem mnenju tudi nemogoče doseči želeno ciljno razmerje, kot je bilo danes povedano na novinarski konferenci ministrstva, odmerjenih pokojnin iz prvega stebra z našo zadnjo plačo med 60 in 70 odstotki."

Krščanski demokrati bodo v javni in parlamentarni razpravi o bodoči reformi pokojninskega sistema konstruktivno sodelovali, nikakor pa ne bodo pristali na znižanje standardov s področja družinske politike, so še zapisali. "Pričakujemo tudi, da bo ministrstvo upoštevalo najširši nabor pripomb, ki bodo podane tekom javne razprave."

Zdus: Ključna je medgeneracijska solidarnost

V Zvezi društev upokojencev Slovenije (Zdus) ocenjujejo, da bo pri urejanju pokojninskega sistema ključna medgeneracijska solidarnost.

Kot je pojasnila predstavnica Zdusa Anka Tominšek, se moramo ob predlaganih rešitvah ministrstva zavedati, da sama reforma glede na demografske spremembe prebivalstva ne bo kos ključnemu izzivu, in sicer zagotovitvi dolgoročne stabilnosti pokojninske blagajne. Po njenem mnenju moramo ukrepe uveljaviti predvsem na trgu delovne sile in v gospodarstvu, saj bi na ta način mladim omogočili zaposlitev in primerne dohodke.

Današnja predstavitev po besedah Tominškove sporoča, da se spremembe ne morejo zgoditi z danes na jutri, je pa dovolj časa, da se nanje pripravijo. Potreben bo jasen dialog in dogovor med vsemi generacijami, upokojenimi, aktivnimi, pa tudi tistimi, ki na trg dela še niso vstopili, je dodala.

Medgeneracijska solidarnost je po njenem prepričanju tudi ključnega pomena za prvi steber. "Družbi moramo jasno povedati, da ne moremo na račun drugega ali tretjega stebra siromašiti prvega. Prvi steber mora ostati ključni in poglavitni, da bi zagotavljali socialno varnost in to je treba povedati tudi mladim," je še poudarila Tominškova.

Mladi opozarjajo

Ob začetku razprave o reformi pokojninskega sistema je treba govoriti tudi o interesih generacij, ki bodo pokojnine prejemale šele čez desetletja, so opozorili v Mladinskem svetu Slovenije (MSS). Pokojninski sistem mora biti oblikovan tako, da bo ponovno užival zaupanje mladih, ki morajo biti v središču te reforme, so še sporočili.

Po mnenju MSS rešitve za zmanjšanje razkola med generacijami, ki je ena ključnih težav, predstavljajo reforma trga dela, izboljšanje upravljanja makroekonomskih politik in zavezujoč skupni okvir fiskalnih politik, ki bi zagotavljal primerne stabilizacijske ukrepe v kriznih obdobjih. Prav tako ne bo šlo brez ustreznih reform pokojninskega sistema, ki bodo pravično bremenile vse generacije, so še pojasnili.

Na zmanjšanje dohodkovne neenakosti bistveno vpliva tudi vlaganje v izobraževanje, ki pozitivno vpliva tudi na rast in zmanjšanje razlik med generacijami. Pravičnejši državni izdatki za mlado generacijo in ponovna vzpostavitev medgeneracijske enakosti v pokojninskih shemah pa bi morali biti prednostni politiki držav članic EU, so še sporočili iz MSS.

V MSS, ki se sklicuje na možganski trust iz Bruslja Bruegel, so namreč opozorili, da so se v času gospodarske krize razlike v dohodkih in premoženju med starejšimi in mladimi močno povečale. Tako so mladi v povprečju postali znatno bolj revni, medtem ko se je revščina med starejšimi zmanjšala. Prav tako sta se stopnji brezposelnosti in materialne prikrajšanosti bistveno bolj povečali med mladimi (15-29 let), kot med starejšimi (50-64 let).

Skokovito povišanje stopnje revščine in brezposelnosti med mladimi je zaskrbljujoče predvsem zato, ker ima dolgoročne posledice na produktivnost in rast celotne družbe ter zaznamuje življenja mladih za vedno. Posledice so izključenost mladih s trga dela, manjša rodnost in negativne demografske spremembe, so zapisali v sporočilu za javnost.

Odgovor na vse te izzive je po njihovem mnenju mogoč zgolj v okviru medgeneracijskega sodelovanja in solidarnosti, ki mora potekati v obe smeri. Trend slabšanja ekonomskega in socialnega položaja mladih pa je treba ustaviti in ga obrniti.

"Tako kot pokojnine niso samo skrb upokojencev, tudi problemi osamosvajanja mladih niso samo skrb mladih. Oboje spada med izzive prihodnosti, ki jih mora naša družba čim prej začeti naslavljati. Dejansko in ne na neki deklarativni ravni. Odgovornost vseh je, da mladim vrnemo upanje, da bodo tudi oni na stara leta prejemali zasluženo pokojnino," je izpostavil predsednik MSS Tin Kampl.