Če premier Janez Janša ne bo odstopil, kot to od njega zahtevajo trije predsedniki koalicijskih strank, bo vladna koalicija že prihodnji teden brez dveh ministrov in šestih poslancev Državljanske liste. Njen predsednik Gregor Virant je namreč napovedal, da bo njegova stranka zapustila koalicijo, če Janša do prihodnjega torka ne bo ponudil odstopa.
V začetku marca pa Janši z odhodom grozijo še poslanci strank DeSUS in SLS, ki sta za sodelovanje v koaliciji prav tako zahtevali, da Janša odstopi s položaja in predlaga drugega mandatarja. Če bi svoje grožnje uresničili, bi koalicija SDS in NSi štela le še polovico sedanjih ministrov in le 30 poslanskih glasov v parlamentu.
V tem primeru bi bilo sprejemanje zakonov praktično nemogoče, a tokrat vse tri koalicijske partnerice, ki od Janše zahtevajo odstop, poudarjajo, da bi tudi, če zapustijo vlado, vendarle podprle vse tiste vladne projekte, katere so si zadali tako v koalicijski pogodbi kot tudi z enoletnim trudom v sedanji vladi.
To so reforma trga dela, ki kot edina od lanskih Janševih ciljev ni bila sprejeta. Če se Janša ne poslovi, do sprejetja te reforme v koaliciji ostaja tudi SLS.
Potem začetek imenovanja izvršnih direktorjev v slabi banki in nadzornikov v holdingu.
Poleg tega pa še omejitev referendumov s spremenjenim 90. členom ustave, za katerega sta sicer potrebni dve tretjini poslanskih glasov, in ratifikacija pristopne pogodbe s Hrvaško, kjer se nam čas hitro izteka. Teh pet ključnih projektov bi sredinski trojček, kljub izstopu iz Janševe koalicije, torej podprl.
A vprašanje je, ali bi se SDS pri omejitvi referendumov v primeru manjšinske vlade utegnil potegniti nazaj oziroma ali bomo zaradi splošnega nezaupanja v politiki sploh začeli postopke za ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe.
KOMENTARJI (2198)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.