Zadnje napovedi koalicijskih DL, DeSUS in SLS nakazujejo možnost njihovega odhoda iz vlade. Če se bo to zgodilo, bo vlada ostala brez šestih ministrov. Po mnenju pravnika Mira Cerarja bodo o formalnih postopkih, ki bi sledili v tem primeru, morale svoje povedati pristojne pravne službe v vladi in DZ. Zakonodaja je namreč tu nedorečena. Kot pravi Cerar, situacijo glede tega, kaj se zgodi, če vlada nima vseh ministrov, na neki način posredno ureja zakon o vladi.
Omenjeni zakon v 11. členu ureja predvsem situacijo neposredno po izvolitvi vlade. To določbo, ki je po Cerarjevem mnenju nedorečena in nekoliko vprašljiva z vidika ustave, pa sam šteje za relevantno tudi v situaciji, ki bi nastopila, če bi odstopilo določeno število ministrov.
Omenjena določba po Cerarjevem mnenju omogoča predsedniku vlade, da lahko začasno, dokler niso imenovani novi ministri, te resorje poveri drugim ministrom ali pa kakega celo prevzame sam. Pri tem pa je po njegovih besedah bistveno težji odgovor na vprašanje, kako ravnati v situaciji, če vlada nenadoma ostane brez več kot tretjine ministrov. Zakon o vladi v 11. členu namreč določa, da lahko vlada nastopi funkcijo samo, če ima najmanj dve tretjini ministrov.
"V tem primeru se ponuja kot možna razlaga, da bi lahko šteli, da vladi v takšnem primeru funkcija preneha, pri čemer pa je težava v tem, da v ustavi za takšno razlago ni ustrezne podlage," poudarja Cerar. Zato bo po njegovih besedah, če bo torej nastopila taka situacija, zelo pomembno, kakšno pravno stališče bodo zavzele pristojne pravne službe v vladi in DZ.
Vsekakor pa bo, pravi Cerar, treba v prihodnje zakon glede tega dopolniti.
KOMENTARJI (164)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.