Kaj po desetih letih članstva pravijo tisti, ki so nas vodili v EU?

Ob današnji obletnici našega članstva v EU so o dosežkih in neuspehih Slovenije odkrito spregovorili nekateri tedanji glavni akterji, ki so sodelovali pri postopkih priključitve.

Potočnik: Izgubili smo občutek, kaj je prav

Janez Potočnik, ki je vodil pristopna pogajanja in 28. junija 2004 pred Sodiščem Evropskih skupnosti slovesno prisegel in postal eden od evropskih komisarjev iz desetih novih članic, pravi, da smo izgubili občutek, kaj je dobro in prav. Kot pravi je 90 odstotkov Slovencev je glasovalo za potrditev samopodobe naroda, ki sodi v EU, za jamstvo demokratične ureditve in za blaginjo. Nato je postalo jasno, da članstvo samo še ne zagotavlja blaginje. "Reformni zagon je splahnel, poceni denar se je namesto za razvoj namenjal za lastninjenje, blaginjo smo krpali s posojili, na krizo smo se odzvali počasi in plitko. Posledica je gospodarsko stanje, ki ga imamo. Ljudje so razočarani. Če dodamo še evropsko zgodbo. Finančna kriza je pripomogla k podobi nesolidarne Evrope in navidezno poglobila stereotipe, ki jih poznamo iz časov prejšnje države - varčen sever, razsipen jug. Če oboje povežemo, je vse skupaj lažje razumeti,“ pravi.

'Nismo še dokazali, da smo res vredni svoje države'

Znano je, da je bila Slovenija najbolje pripravljena na članstvo in dolga leta po vstopu tudi vzorna mlada članica. A lani se je znašla na pragu programa pomoči. Potočnik vidi več razlogov, med drugim tudi to, da je prišlo do erozije moralnih in etičnih vrednot.

"Izgubili smo občutek, kaj je dobro in prav. Potem zelo velika prepletenost gospodarstva in politike, pogosto skrita za izgovorom zaščite nacionalnega interesa. Prekomerno zadolževanje. Smo tudi družba, ki ni naklonjena uspešnim in ne gleda s ponosom na tiste, ki izstopajo, če to niso športniki, pa še to do njihovega prvega spodrsljaja, ko spet postanemo neizprosni. Med politiki prevladuje borba za lastno moč in premoč, ne za narodov blagor. Precej je zavajanja in populizma. Skratka, nismo še dokazali, da smo res vredni svoje države in da znamo z njo tudi odgovorno ravnati,“ pravi in dodaja, da bi tudi zdaj potrebovali tolikšno zrelost, kot tedaj, ko so se vse stranke, razen SNS, zavzele za vstop v EU, a te ni na vidiku.

Naš ugled je okrnila korupcija na najvišji ravni

Blokada Hrvaške je vplivala na našo podobo, a obenem je rešitev blagodejno prispevala k splošni podobi zrelosti obeh držav, pravi in nadaljuje, da je mnogo bolj naš ugled okrnila korupcija na najvišji ravni. Kljub temu nas v institucijah še vedno vidijo kot učinkovite in verodostojne ljudi, pravi. "Tudi naša država vsakogar očara s svojo lepoto in organiziranostjo. Bojim se, da je bila morda dolgo časa podoba Slovenije celo boljša, kot bi si zaslužili, zdaj pa nas bo mednarodna javnost nekaj časa ocenjevala slabše, kot bi si zaslužili. A k sreči nas vsako leto obišče vse več tujih turistov, ki so naši najboljši ambasadorji in glasniki dobrega o naši državi,“ dodaja.

Ključni izziv za Slovenijo je zdaj ta, da se očistimo korupcije, ponovno vzpostaviti pravno državo in dobro delujoče državne institucije, osvobodimo gospodarstvo neučinkovitega upravljanja ter se osvobodimo samodestruktivnosti in zazrtosti vase, pravi.

Glede zaupanja ljudi v EU priznava, da je to na najnižji točki, a dodaja, da je še vedno večje kot v nacionalnih institucijah. „Ni nobenih čarobnih rešitev. Nižja bo udeležba na volitvah, večja bosta nepredvidljivost in pritisk na legitimnost, tudi nevarnost močne krepitve evroskepticizma je realna. Rešitev je predvsem trdo delo. Najhuje smo prebrodili, rast se počasi vrača. Države in institucije morajo delovati skupaj, ne pa se zatekati k populizmu in iskati grešnih kozlov,“ je prepričan.

'Nikoli ne smemo pozabiti razlogov za nastanek EU'

Dodaja, da nikoli ne smemo pozabiti razlogov za nastanek in obstoj EU. "Če je to prisotno v naši zavesti, so nekatere težje odločitve lažje. Veliko bo odvisno od tega, kakšna bo sestava prihodnjega Evropskega parlamenta, ali bo težje ustvarjati kompromise,“ je prepričan Potočnik. Kot pravi, bo ključen poudarek na dokončanju izgradnje bančne unije in krepitvi ekonomskega upravljanja v širšem kontekstu podnebnih sprememb in ohranjanja naravnih virov. Dolgoročno pomembni vprašanji sta ravnotežje med poglabljanjem in širitvijo EU ter odnos med metodo skupnosti in medvladno metodo, še poudarja.

Tedanji premier Rop: Slovenci smo zelo samosvoji

Tedanji predsednik slovenske vlade Anton Rop meni, da smo slabo izkoristili priložnosti, ki jih daje EU. Nekdanjemu premierju, ki je leta 2004 segel v roko predsedniku Evropske komisije Romanu Prodiju, se zdi, da smo Slovenci zelo "samosvoji“. Medtem ko so ostale nove članice EU povsem prevzele evropske mehanizme, je namreč Slovenija vztrajala pri svojih, morda tudi zato ker je bila ena redkih, ki so jih imele. "Slovenija je bila ob vstopu v EU na višjem nivoju razvoja in se je tega držala," pojasnjuje.

Po drugi strani meni, da je celotna evropska javnost trenutno izrazito nenaklonjena EU in politikom, zato ga rezultati zadnjih raziskav ne presenečajo. "Moramo vzpostaviti pogoje, da bodo ti ljudje bolje živeli. Ko nam bo to uspelo, sem prepričan, da se bo njihovo mnenje spremenilo," je dejal. Ta preboj je po njegovih ocenah mogoče doseči tudi s pomočjo spodbud, ki so na voljo v EU. Pri tem je zavrnil kritike o preveliki zbirokratiziranosti postopkov za črpanje evropskih sredstev. "Tudi če je tako, se je treba potruditi in to znanje osvojiti," je dejal in pojasnil, da se začetni vložki kasneje obrestujejo. "Ne smemo pozabiti, da so to naša sredstva, ki smo jih mi vplačali v evropski proračun," je dodal.

Dimitrij Rupel: Slovenija je leta 2008 zašla v slepo ulico, kjer je še danes

Nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, ki je diplomacijo vodil v času vstopanja Slovenije v EU, vlogo države v uniji deset let kasneje vidi v povezovanju Sredozemlja in Srednje Evrope, na kar je slovenska politika pozabila. Meni, da je Slovenija po vrhuncu, predsedovanju EU leta 2008, zašla v slepo ulico, kjer je še danes.

Kot pravi, se je slovenski vzpon začel konec leta 1997, ko se je Evropski svet v Luksemburgu odločil za širitev "5 + 1" (Češka, Estonija, Madžarska, Poljska, Slovenija + Ciper). "Sloveniji so kot prvi novi članici zaupali predsedovanje EU, prvi smo prevzeli evro in sprejeli schengenski sistem. Vrhunec je bilo predsedovanje uniji v prvem polletju 2008. Potem smo zaradi finančne požrešnosti in lahkomiselnosti, predvsem pa zaradi ideoloških čistk zašli v slepo ulico, iz katere nismo prišli vse do danes,“ je prepričan.

Boji se, da se druge članice in vodstvo EU za Slovenijo ne zanimajo preveč. "Države so zanimive v dveh primerih: kadar so dober zgled ali kadar so velik problem. Slovenija ne more biti zgled, zelo velik problem pa nismo več ali še nismo. Poleg tega je Slovenija majhna država in se lahko uveljavlja samo s pametnimi ljudmi, ki imajo dobre ideje in dobre zveze. Kakšne zveze imajo - razen socialnih demokratov - stranke sedanje vladne koalicije? S katero evropsko stranko se lahko druži aktualni zunanji minister? Kdo v EU lahko resno vzame predlog o posredovanju Slovenije med EU in Rusijo?" se sprašuje Rupel.

Bi bila kriza v Sloveniji manj globoka, če Slovenija ne bi bila članica EU?

Rupel je prepričan, da nas EU varuje pred krizo, a da bi nam lahko pomagala še mnogo bolj, če se nekateri naši voditelji ne bi bali, da jim bo gledala pod prste. „Floskula, da Slovenija ohranja suverenost s tem, da se vedno bolj zadolžuje, je iz istega gnezda kot ideja o nacionalnem interesu. Mnogo bolj kot članstva v EU bi se morali bati življenja zunaj unije. Žal smo pozabili, kako smo živeli, preden smo bili člani EU,“ je prepričan.

Gaspari: Članstva nismo dovolj izkoristili, a to je spodbuda za naprej

Nekdanji minister in guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari pravi, da je svetovna kriza spremenila gospodarsko in psihološko sliko. "Slovenija se je pri vključevanju v EU, Nato in v območje evra izkazala kot družba, ki razmeroma dobro izpolnjuje zunanje pogoje. Ko je teh zmanjkalo in bi jih morali nadgraditi z domačo srednjeročno strategijo razvoja, je nastopilo samozadovoljstvo. Nepripravljenost na spremembe v zunanjem okolju je povzročila finančno in gospodarsko krizo, nato pa še sociološko in psihološko,“ meni.

Ena najpočasnejših držav

"Slovenija je ena tistih držav v Evropi, ki se je na krizo odzvala najpočasneje. Vprašanje pa je, ali so bila zdravila, ki jih je ponujala EU, takšna, ki bi lahko pomagala k ozdravitvi," pravi in dodaja, da je potrebno omeniti še naš psihološki profil, ki je bistveno bolj negativen kot v drugih državah. "Črno vidimo bolj črno, kot je, svetlo pa dolgo ne prepoznamo kot svetlo. To se nam zdaj dogaja, čeprav podatki o stanju gospodarstva kažejo, da se najbolj negativen del končuje. A res je, da posledice, kot je visoka stopnja brezposelnosti, ostajajo," pravi.

Slovenija tudi po njegovem mnenju ni v zadostni meri izkoristila članstvo v uniji, a to je na nek način spodbuda za to, da skušamo v naslednjem desetletju te pomanjkljivosti racionalno odpraviti in ponujene priložnosti čim bolje izkoristiti. "To pa zahteva razmeroma stabilen politični sistem, v katerem ne prevladajo le interesi posameznih političnih skupin, ampak predvsem odločitve, ki so v najmanjšem možnem imenovalcu koristne za vse,“ pojasnjuje in dodaja, da to zahteva tudi ekonomsko politiko, ki bo temeljila na srednjeročni jasni opredelitvi. "Pri tem ni treba odkrivati tople vode, ampak predvsem ne zapravljati denarja za nepotrebne in neuspešne projekte. Za to so potrebne varovalke pri porabi javnega denarja, npr. javnem naročanju, in v zasebnem sektorju, kjer morda delujoča konkurenca še najbolj prečisti odnose, a je pri tem ključno spoštovanje dogovorov in pogodb. Pri tem zadnjem smo v Sloveniji prav po balkansko padli na izpitu,“ je prepričan.

Kakšna bo prihodnost?

Glede prihodnosti pravi, si še ne moremo oddahniti. "Veliko evropskih držav je blizu deflacijskim težavam z vsemi negativnimi posledicami, ki bi jih te imele za gospodarstvo. Mislim, da se Evropa do tega vprašanja vede razmeroma neodgovorno, vključno z Evropsko centralno banko. Ko se bo enkrat začelo širše zniževanje cen, ne le po posameznih segmentih, bo že prepozno za ukrepanje. Jaz sem po naravi bolj optimist in mislim, da se bo Evropa iz tega primeža rešila. Je pa seveda poleg tega, kar se dogaja v ZDA, kjer gospodarstvo postopno okreva, zelo pomembno tudi, kaj bo z drugimi izvoznimi trgi Evrope, predvsem azijskimi. Zelo še vedno manjka koordinacije ekonomskih in denarnih politik največjih svetovnih gospodarskih blokov,“ odgovarja Gaspari.

PREBERITE ŠE: 10 let v EU: Kaj menite, živimo boljše ali slabše kot prej?