Kaj piše v arbitražnem sporazumu?

V skladu z 11. členom sporazuma bo arbitražno sodišče delo začelo po podpisu hrvaške pristopne pogodbe z Evropsko unijo. Ta člen namreč določa, da "vsi postopkovni roki, navedeni v sporazumu, začnejo teči z dnem podpisa hrvaške pristopne pogodbe z EU".

Kot še piše v slovenskem prevodu sporazuma, ki ga je v torek na odprti seji obravnaval odbor državnega zbora za zunanjo politiko (OZP), sporazum določa, da morata Slovenija in Hrvaška predsednika arbitražnega sodišča in dva arbitra z liste, ki jo bosta pripravila predsednik Evropske komisije in evropski komisar za širitev, sporazumno imenovati v 15 dneh.

Če jima to ne bo uspelo, bo te tri člane z omenjene liste imenoval predsednik Meddržavnega sodišča v Haagu. Po tem bo vsaka država še sama imenovala po enega člana sodišča. Če jima to ne uspe, bo ta člana imenoval predsednik arbitražnega sodišča.

Arbitražno sodišče bo določilo stik z odprtim morjem

Sporazum v tretjem in četrtem členu določa, da mora arbitražno sodišče na podlagi pravil in načel mednarodnega prava določiti potek morske in kopenske meje. Na podlagi mednarodnega prava, pravičnosti (equity) in dobrososedskih odnosov s ciljem dosege poštenega in pravičnega rezultata ob upoštevanju vseh relevantnih okoliščin pa bo sodišče določilo tudi "stik Slovenije z odprtim morjem" (Slovenia's junction to the High Sea) (člen 3b) in "režim za uporabo ustreznih morskih območij" (člen 3c).

Tretji člen še določa, da bosta pogodbenici "v enem mesecu podrobno določili vsebino spora". Če jima to ne bo uspelo, bo arbitražno sodišče za določitev točnega obsega spora glede meje na kopnem in morju ter zahtev pogodbenic uporabilo predložene utemeljitve obeh pogodbenic.

Sporazum v petem členu določa, da noben enostranski dokument ali dejanje katere koli strani po 25. juniju 1991 za naloge sodišča nima pravnega pomena niti ne bo tak dokument ali dejanje zavezovalo nobene strani v sporu, nikakor pa niti ne more prejudicirati razsodbe sodišča. V osmem členu pa določa, da noben dokument ali pisna ali ustna stališča, niti zemljevidi, pravni in drugi dokumenti, ki so bili enostransko predloženi v pristopnih pogajanjih z Evropsko unijo, ne predstavljajo prejudica za delo sodišča.

Vsaka pogodbenica mora sodišču v 12 mesecih predložiti memorandum, postopek bo potekal v angleščini in bo zaupne narave. Kot še določa šesti člen, si bosta stroške postopka enakovredno delili pogodbenici, kraj arbitraže pa bo v Bruslju.
Šesti člen še določa, da lahko arbitražno sodišče v vsaki fazi postopka pogodbenicama ob njunem soglasju pomaga pri njunih prizadevanjih najti prijateljsko rešitev spora. To pomeni, da lahko državi tudi med postopkom arbitraže skleneta dvostranski sporazum o meji.

Sporazum v sedmem členu določa, da bo sodišče ob upoštevanju vseh relativnih dejstev brez odlašanja izdalo razsodbo, ki jo bo sprejelo z večino glasov. Razsodba bo za pogodbenici "zavezujoča in pomeni dokončno rešitev spora". V 11. členu pa je zapisano, da bo razsodba začela veljati prvi dan v tednu po izmenjavi diplomatskih not, s katerimi bosta državi izrazili soglasje, da ju sporazum zavezuje.

V šestih mesecih po sprejetju razsodbe bosta morali državi sprejeti vse potrebne korake za njeno uveljavitev, vključno z morebitnimi spremembami zakonodaje.

Edina relevantna je angleška različica

Sporazum še določa, da Slovenija umika vse zadržke pri odpiranju in zapiranju pogajalskih poglavij, ki so povezani s sporom o meji. Državi se tudi zavezujeta, da se bosta vzdržali vseh dejanj in izjav, ki bi lahko zaostrile spor ali ogrozile delo arbitražnega sodišča, pa tudi k čimprejšnji ratifikaciji sporazuma.

Premierja Borut Pahor in Jadranka Kosor sta ob sporazumu danes podpisala tudi skupno deklaracijo, katere namen je – kot je zapisala vlada v poročilu o pogajanjih za sklenitev arbitražnega sporazuma, ki ga je v torek obravnaval OZP – zagotoviti čimprejšnjo ratifikacijo sporazuma v obeh državah. V tej politični deklaraciji sta se predsednika vlad zavezala, da bosta vladi sporazum v dveh tednih po podpisu predložili parlamentoma v ratifikacijo. V njej tudi izražata prepričanje, da bosta parlamenta sporazum ratificirala do decembra.

Premierja sta podpisala sporazum v angleškem jeziku, ki bo tako za arbitražo edino relevantno besedilo sporazuma. Sporazum pa bo kot priča podpisal tudi predstavnik švedskega predsedstva EU.

Slovenija ima močnejše argumente, pa tudi več jih je

Arbitražni sporazum med Slovenijo in Hrvaško, ki je bil danes podpisan v Stockholmu, "je konstruktivni kompromis, ki bo onemogočil nadaljevanje konflikta, ki je obema državama jemal kredibilnost in mednarodni ugled," meni uradni govorec zunanjega ministrstva Milan Balažic. Prepričan je, da ga je treba gledati v širšem kontekstu splošnega izboljšanja odnosov med državama, zato je težko pričakovati, da bo katera izmed strani znova začela zadeve zaostrovati z incidenti na meji.

Znova je pojasnil, da arbitražni sporazum ščiti vitalne interese slovenske države. Zagotavlja stik z odprtim morjem, omogoča rešitev vprašanja meje, omogočil pa bo tudi vstop Hrvaške v EU in pripomogel k stabilizaciji celotne regije, je prepričan.

Izpostavil je, da je današnja situacija bistveno drugačna od tiste pred natanko letom dni – tedaj je Slovenija s svojimi zadržki že blokirala hrvaška pogajanja z EU, reševanje vprašanja meje pa je potekalo na podlagi načelnega dogovora, da se bo spor reševal pred haaškim Meddržavnim sodiščem. Toda ta scenarij bi bil za Slovenijo bistveno slabši, saj Meddržavno sodišče sodi "po rigidnih pravilih" in tudi bistveno počasneje – nekje od 5 do 10 let – medtem ko bo arbitražno sodišče odločalo na podlagi memorandumov, ki jih bosta pripravili državi, je pojasnil Balažic.

Bistvena bo zato ravno priprava omenjenih memorandumov, kjer bosta državi predstavili svoj "prav", poudarja Balažic. In tu ima Slovenija bistveno močnejše argumente in tudi več jih je, zaradi česar ne bi bilo smiselno hiteti ne s pripravo tega memoranduma ne s siljenjem sodišča, da čim prej razsodi. "Mi si želimo kvalitetno obravnavo naših stališč," je poudaril Balažic, ki je pojasnil, da pri pripravi slovenskih stališč sodelujejo tako strokovnjaki iz Slovenije kot tujine, vendar več od tega ni želel povedati.