Kaj pa vstopnina na blejsko Grajsko plažo?

Odločitev ministrstva za kmetijstvo in okolje, da so morje, vodno zemljišče morja, plaža ter priobalno zemljišče morja naravno javno dobro, kar pomeni, da jih lahko uporablja vsakdo pod enakimi pogoji in kar je še najbolj pomembno, brezplačno, je dvignila veliko prahu.

Na teren so se odpravile inšpekcijske službe, ki so Hotelom Bernardin (kopališče San Simon), Termam Krka (kopališče Strunjan) in Rdečemu križu Slovenije (kopališče Debeli rtič) izdale odločbe zaradi neupravičenega zaračunavanja in pobiranja vstopnine. Omenjeni so s svojimi dejanji omejevali splošno rabo morskega dobra. Inšpekcijske službe so od njih zahtevale, da nemudoma odpravijo nepravilnosti, kar pomeni, da ne smejo več zaračunavati in pobirati vstopnine za na plažo.

Kako je z jezeri? Primer blejske Grajske plaže

Na ministrstvu so za 24ur.com dejali, da je inšpekcija prejela tudi prijavo zoper upravljavca blejske Grajske plaže. V postopku so ugotovili, da je upravljavec tega kopališča pridobil vodno dovoljenje ter da so na območju kopališča zgrajeni reševalni objekti, objekti za prvo pomoč, štirje manjši in en olimpijski bazen.

Ker je v zakonu določeno, da sme imetnik vodne pravice, ki je pridobil vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za dejavnost kopališč in naravnih zdravilišč po predpisih o zdravstveni dejavnosti zaračunavati in pobirati vstopnino za kopanje samo v primeru, če je za njeno izvajanje zgradil objekt, v tem primeru zaračunavanje in pobiranje vstopnine ne pomeni kršenja določb veljavnih predpisov, so nam še razložili na pristojnem ministrstvu.

Za mnenje smo povprašali tudi blejskega župana Janeza Fajfarja, ki je za 24ur.com dejal, da bi bilo "nesramno in neumno", če bi pristojne službe od njih zahtevale, da ukinejo prodajo vstopnic za na Grajsko plažo. Če bi se kaj takega zgodilo, bi se pritožili. Dodal je, da imajo z urejanjem grajskega kopališča ogromno stroškov, tako da te težave rešujejo s pobiranjem vstopnine. Opozoril je tudi, da je v tujini to običajna praksa. Fajfar je še dodal, da se s plačilom vstopnice tudi obiskovalci obnašajo bolj "evropsko".

Kaj je všteto v naravno vodno javno dobro? Kaj pravi zakon?

V prvem odstavku 38. člena Zakona o vodah je določeno, da mora lastnik ali drug posestnik vodnega, priobalnega ali drugega zemljišča dopustiti vsakomur neškodljiv prehod čez svoje zemljišče do vodnega ali morskega dobra ter dopustiti splošno rabo vodnega ali morskega dobra, razen če je na vodnem, priobalnem ali drugem zemljišču zgrajen objekt, ki je prav tako opredeljen z zakonom. Pri slednjih gre za objekte, potrebne za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (na primer objekt za zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih, objekte, namenjene varstvu voda pred onesnaženjem in objekte, namenjene obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.

Ob tem so na ministrstvu opozorili, da je v 15. členu Zakona o vodah določeno, da se za naravno vodno javno dobro štejejo celinske vode in vodna zemljišča ter zemljišče presihajočega jezera v času, ko je prekrito z vodo. Ne glede na to se za naravno vodno javno dobro ne šteje vodno zemljišče v lasti osebe zasebnega prava, če voda na njem ni povezana z drugimi vodami in zemljišče, namenjeno občasnemu zadrževanju visokih voda (suhi zadrževalnik). Naravno morsko javno dobro pa je določeno v 30. členu Zakona o vodah, in sicer sta to morje in vodno zemljišče morja. Prvi odstavek 38. člena se torej nanaša tako na morje kot tudi na jezera in reke, razen navedenih izjem, so še razložili na ministrstvu.