Smo spet pred novimi delitvami in novimi preštevanji?

Družinski zakonik je na včerajšnjem referendumu padel. Kako naprej? Državni zbor leto dni ne sme sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev.

Čeprav je to določilo lahko tudi predmet različnih razlag, pravnik Rajko Pirnat meni, da je takšna določba relativno jasna. "Sam tako menim, da DZ vsaj eno leto ne sme sprejeti zakona, ki bi uzakonil bistvene določbe, zaradi katerih je družinski zakonik na referendumu padel. Te pa so se izkristalizirale v kampanji," pravi Pirnat.

Podobno meni tudi Miro Cerar. Tudi on je prepričan, da DZ zdaj vsaj eno leto ne sme sprejeti rešitev, ki jih je vseboval družinski zakonik. Slednje pa po njegovih besedah velja tudi za določbe, ki niso sporne za nobeno od strani.

Kljub temu pa bi bilo po Pirnatovem mnenju mogoče sprejeti rešitev, s katero bi DZ uresničil odločbo ustavnega sodišča, s katero je slednje zakonodajalcu naložilo, da mora partnerjem v istospolni skupnosti omogočiti enake medsebojne pravice, kot jih imajo zakonci v zakonski zvezi (medsebojno dedovanje in podobno). Določbe, ki bi odpravile omenjeno neskladje z ustavo, je namreč DZ zapisal v družinski zakonik, ki pa je zdaj na referendumu padel.

Minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak je napovedal, da bodo čez leto dni pripravilo kompromisne rešitve, ki bodo upoštevale voljo ljudi. Pri tem nameravajo v zakonsko materijo vključiti številne dobre rešitve, ki jih je vseboval zavrnjeni družinski zakonik, ter poiskati ustrezne rešitve za določbe, zoper katere je imela civilna družba največ pripomb. Upanje, da se bodo čim prej sprejele nekatere rešitve, ki so dobre in tudi nujno potrebne, je izrazila tudi varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik.

V spodnji galeriji si poglejte včerajšnje utrinke z referendumske nedelje:

Zakaj je zakonik zavrnjen?

V zbornici kliničnih psihologov ocenjujejo, da je izid referenduma o družinskem zakoniku posledica kampanje njegovih nasprotnikov, ki je temeljila na utrjevanju predsodkov. "Z zavrnitvijo zakonika smo izgubili priložnost, da bi poskrbeli za tiste, ki so drugačni, ki so stigmatizirani, ki bi potrebovali največ podpore in razumevanja s strani družbe," je dejala predsednica Zbornice kliničnih psihologov Slovenije Sana Čoderl.

Kot posebej neprimerne v zbornici ocenjujejo nastope nekaterih posameznikov v referendumski kampanji, ki so pri nasprotovanju zakoniku izražali svoja osebna stališča, a se pri tem sklicevali na psihološko stroko. "Ob tem niso zastopali nobenega od psiholoških strokovnih združenj, temveč svoja osebna prepričanja," je dejala predsednica zbornice.

Poleg tega je referendumska odločitev onemogočila učinkovitejšo sistemsko ureditev strokovne podpore in pravne zaščite družinam, ki v določenem obdobju ne morejo več zagotavljati ustreznih razmer za razvoj otrok, ki živijo v njih, opozarjajo v zbornici.

Psiholog in psihoterapevt Bogdan Žorž opozarja, da je prednostna naloga vlade "zakonsko urediti pravice za istospolne pare, ki jih je treba urediti in so zdaj pomanjkljivo urejene". Žorž, ki je že med kampanjo opozoril na odsotnost ustrezne raziskave, si želi, da bi vlada naročila izdelavo večdisciplinarne študije o učinkih zdaj veljavnega zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. "Šele potem naj se loti tako pomembnega zakona, kot je družinski zakonik," je dejal.

Ob nedeljskem referendumu pa izraža zaskrbljenost nad nizko volilno udeležbo. "Volilna udeležba je bila zelo skromna in ne moremo govoriti ne o takem ne o drugačnem večinskem mnenju," je ocenil. Po njegovih besedah se je treba vprašati, zakaj velike večine volivk in volivcev tako pomembno vprašanje ne zanima.

'Slovenija znova padla na zrelostnem izpitu'

Sociologinja Milica Antić Gaber obžaluje, da za podporo zakoniku ni glasovala večina. Ocenjuje, da je Slovenija "ponovno padla na zrelostnem izpitu, predvsem izpitu tolerantnosti, iz sprejemanja drugačnosti, raznolikosti ter dopuščanja različnim manjšinam, da si po svoje urejajo življenje".

Pravi, da se je na referendumu oglasil predvsem tisti del volilnega telesa, ki meni, da "mora predvsem t. i. tradicionalna večina zaščititi svoj prav, in je pozabila, da mora večina prisluhniti manjšini in manjšino zaščiti v svojih pravicah". Toda opozarja, da z rezultatom referenduma ne bo tradicionalna družina ne simbolno ne realno prav nič pridobila.

"Ostaja tako, kot je, in to mnogim odgovarja," meni. Po njenem mnenju se številni bojijo pogledati realnosti v oči, "ker spremembe so se zgodile, se dogajajo in se bodo še naprej dogajale, saj tako pač je življenje". Izraža bojazen, da rezultat referenduma govori o tem, da "smo spet pred novimi delitvami in novimi preštevanji". "Otroci v družinah istospolnih pa bodo še naprej tam, kjer so. Še naprej bodo živeli v svojih družinah, le pravice, ki pripadajo drugim otrokom, smo jim odrekli, in to ni dobro," ocenjuje.

Meni pa, da so se v mesecih volilne kampanje zgodili veliki premiki. Glede na to, kaj so kazale nekatere javnomnenjske raziskave, se "nekaj dogaja v volilnem telesu, da se je začelo razmišljati drugače, da je javnost spoznala, da ljudje živijo v različnih skupnostih. A očitno to še ni bilo dovolj, da bi bil tudi referendumski rezultat drugačen," meni.

'Pri pripravi zakonika niso dovolj poslušali državljanov'

Sociolog Igor Bahovec pa pravi, da zavrnitev zakonika ne pomeni zavrnitve njegovih členov, temveč zavrnitev metode, s katero je bil pripravljen in sprejet. "Dobro je, da nobena stran v izidu referenduma ne vidi velikega triumfa in ga ne razume kot dokončne rešitve stanja," je dejal. Vendar meni, da je bil referendum za Slovenijo zelo potreben. "Predlagatelji zakonika so ga namreč predlagali brez zdrave komunikacije z drugimi. Družinski zakonik ni le zadeva strokovnjakov ali politikov ali kogar koli drugega, ampak skupna zadeva vseh teh in državljanov," je poudaril.

Pri pripravi zakonika niso dovolj poslušali državljanov in strokovnih mnenj, je opozoril. "Temeljno sporočilo zavrnitve zakonika je, da mora pri tako pomembnih zakonih javni prostor priti bolj skupaj, kot je prišel zaenkrat," je dejal. Kot velik problem slovenske države ocenjuje, "da se ne išče skupnega prostora, pač pa se ne želi ali ne zna ali pa je v ozadju kakšen močan lobi, da predlagatelj tudi ne sme stopiti v tisti pogovor, ki bi omogočil, da bi našli sredino," je opozoril. Poudarja, da smo v Sloveniji glede številnih zadev zelo razpolovljeni, "kar ni dobro ne za državljane ne za politiko".