Računsko sodišče pod vodstvom Igorja Šoltesa je izdalo negativno mnenje glede najemanja poslovnih prostorov za potrebe notranjega ministrstva. Revizija se je nanašala na obdobje od 1. januarja 2007 do 30. junija 2010, pod drobnogled pa so vzeli tako sporen najem stavbe na Dimičevi za Nacionalni preiskovalni urad (NPU) kot tudi predpogodbo za stavbo na Litostrojski. Slednjo so sklenili v času ministrovanja Dragutina Mateja, medtem ko so prvo podpisali že pod Katarino Kresal. Računsko sodišče pa je s svojim negativnim mnenjem klofuto prisolilo obema.
Stranka SDS se je že odzvala. Šoltesa znova obtožuje, da ščiti Kresalovo.
Kot je ugotovilo računsko sodišče, je "ministrstvo pri zagotavljanju poslovnih prostorov za svoje potrebe poslovalo v pomembnem neskladju s predpisi in usmeritvami".
Računsko sodišče je ugotovilo naslednje nepravilnosti:
- Pri sklenitvi najemne predpogodbe za stavbo na Litostrojski ministrstvo ni uporabilo ustreznega postopka javnega naročanja v skladu z Zakonom o javnem naročanju;
- v postopku zagotavljanja prostorov na Litostrojski je ravnalo tudi v nasprotju z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu, ker ni ustrezno argumentiralo, da analize javno-zasebnega partnerstva glede na naravo investicije ni mogoče izdelati, ter ni izvedlo predhodnega postopka, določenega z zakonom;
- pri opremljanju prostorov na Dimičevi s premično opremo je ravnalo v nasprotju z Zakonom o javnem naročanju, ker za izbiro izvajalca ni uporabilo ustreznega postopka javnega naročanja;
- pri najemu stavbe na Dimičevi je kršilo Zakon o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin, ker ni vodilo postopka ravnanja s stvarnim premoženjem na način, ki zagotavlja enakopravno obravnavanje vseh udeležencev v postopku.
Šoltes: Posel je bil dober, a ne nujno za MNZ
Glede najema stavbe na Dimičevi je računsko sodišče zapisalo, da gre za najemno pogodbo, ki je po vrednosti primerljiva s pogodbo o najemu s postopnim odkupom. "Ministrstvo je pri najemu stavbe na Dimičevi ulici 16 v Ljubljani ravnalo negospodarno, ker se je odločilo za najem, namesto za najem s postopnim odkupom. Ministrstvo s tem ni uresničevalo strategije o zmanjševanju obsega najetih poslovnih prostorov oziroma cilja, da bi postalo lastnik objekta," so zapisali v reviziji.
Ministrstvu očitajo tudi, da pred začetkom iskanja primerne lokacije ni ugotavljalo potreb po poslovnih prostorih in tako tudi niso mogli določiti meril za njihov izbor. "Obstaja tveganje, da je bila najprej sprejeta odločitev o pridobitvi prostorov na lokaciji Dimičeva ulica 16 v Ljubljani, šele potem pa so bili izvedeni postopki, ki naj bi formalno in ekonomsko upravičili njihovo pridobitev. Ministrstvo je pri zbiranju ponudb postopalo na način, ki predstavlja tveganje za negospodarno ravnanje," so zaključili revizorji.
Nekaj podobnega je na tiskovni konferenci povedal tudi Šoltes. Še preden je bila Dimičeva opredeljena kot najugodnejša lokacija, je že potekala nabava opreme po naročilu ministrstva, kar kažejo tudi dobavnice, je razkril. Obstaja tudi dokument, ki kaže, da so bile finalizacije stavbe narejene še pred izbiro najemnika.
Kljub najemu ohranili večino prostorov
Sodišče je hkrati ugotovilo, da je ministrstvo kljub najemu prostorov na Dimičevi v najemu ohranilo skoraj celoten obseg vseh do tedaj najetih prostorov. Hkrati je omogočilo selitev kadrovskih virov v manjšem obsegu, kot bi jo z najemom stavbe na Litostrojski, zato je odpravilo manj prostorskih problemov, obenem pa povečalo stroške, ki jih ima z najetimi prostori.
Pri ugotavljanju, ali je razmerje med poslovnimi in delovnimi prostori pri najemu stavbe na Dimičevi ulici 16 ustrezno, je računsko sodišče ugotovilo, da je ministrstvo najelo prostore v ustreznem razmerju med delovnimi in poslovnimi prostori, torej v skladu z merili državne uprave in z merili policije. Sicer pa računskega sodišča argumentacija ministrstva, da se v prostore na Litostrojski ni selilo iz varnostnih razlogov ter zato, da ne bi kršilo zakona o javnem naročanju, revizorjev ni prepričala.
Negospodarno ravnanje tudi v primeru Litostrojske
Ministrstvo je pri sklenitvi najemne predpogodbe za prostore na Litostrojski ravnalo negospodarno, ker se je odločilo za najem, namesto za najem s postopnim odkupom in ker je sklenilo predpogodbo za večjo površino poslovnih prostorov in več garažnih mest, kot je bilo predvideno z investicijsko dokumentacijo, je ugotovilo računsko sodišče. "Ob tem najem, ki po vsebini zaradi višine plačanih zneskov najemnin predstavlja najem s postopnim odkupom, po obliki pa je predstavljen kot najem, lahko pomeni tveganje za obliko prikritega zadolževanja," je še opozorilo.
Šoltes ne bo pozval Pahorja k razrešitvi Kresalove
Kot je na novinarski konferenci pojasnil Šoltes, računsko sodišče v prvi reviziji nikoli ne predlaga razrešitve odgovorne osebe. To ponavadi predlaga, če ugotovi, da revidiranec ne upošteva popravljalnih ukrepov, ki jih sodišče naloži. V primeru najema prostorov na Dimičevi in Litostrojski pa računsko sodišče ni zahtevalo porevizijskega poročila in tudi ni dalo roka za izvedbo priporočil, ki jih je dalo.
Kljub temu se je Kresalova odločila ponuditi svoj odstop, ki pa ga Pahor ni sprejel.
S primerom NPU se ukvarja tudi protikorupcijska komisija
Računsko sodišče je o ugotovitvah obvestilo tudi protikorupcijsko komisijo, ki se s primerom tudi sicer že ukvarja. Iz komisije so danes za 24ur.com sporočili, da je komisija seznanjena z mnenjem računskega sodišča. "V delu, ki se nanaša na Zakon o javnem naročanju, bo to pomemben element pri odločitvi komisije, zaradi tega je komisija namreč maja 2010 računskemu sodišču poslala pobudo za izvedbo revizije v zvezi z najemom poslovnih prostorov MNZ. Komisija se je s to zadevo ukvarjala že na več sejah, končna odločitev pa bo sprejeta na seji, ki je sklicana za jutri," so še sporočili.
Najem stavbe NPU je bil tudi eden od očitkov v drugi interpelaciji proti Kresalovi, poleg tega je bila zoper ministrico vložena kazenska ovadba. V opoziciji namreč menijo, da je pri podpisu pogodbe z Ram Investom za prostore NPU ravnala negospodarno, klientelistično in škodljivo.
KOMENTARJI (112)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.