Kaj je pokosilo kokoši?

Državno središče za nadzor bolezni (DSNB) je bilo v ponedeljek obveščeno o sumu na aviarno influenco pri domači perutnini. Pri imetniku perutnine iz Hotinje vasi je namreč čez noč poginilo deset od štirinajstih kokoši. Sum na prisotnost aviarne influence je postavil veterinar koncesionar iz pristojne veterinarske organizacije.

DSNB je takoj aktiviral strokovno skupino pri Nacionalnem veterinarskem inštitutu za odvzem vzorcev na sumljivem gospodarstvu. Na sumljivem gospodarstvu so bili izvedeni tudi vsi ukrepi, ki so predvideni v načrtu ukrepov za aviarno influenco: po odvzemu vzorcev so bile vse štiri preživele živali evtanizirane, trupla je odstranila veterinarsko higienska služba, postavljene so dezinfekcijske bariere, opravlja se čiščenje in dezinfekcija.

Strokovna skupina, ki je še vedno na terenu, še ni ovrgla suma na prisotnost virusa aviarne influence, zato je veterinarska inšpekcija do potrditve oziroma do ovržbe suma, odredila omejeno gibanje ljudi iz gospodarstva tako, da ne smejo priti na druga gospodarstva, kjer redijo perutnino.

Novega tri- in desetkilometrskega pasu ne bo

Kot je povedala direktorica Veterinarske uprave RS (VURS) Vida Čadonič Špelič, ne bodo razglasili novega trikilometrskega okuženega in desetkilometrskega ogroženega območja, saj se Hotinja vas že nahaja v tem pasu. "Sprejeli smo vse ukrepe, ki so predvideni za tak primer, med drugim razkužbo in dezinfekcijo dvorišča in prostorov, " je dejal Čadoničeva in dodala, da pričakuje negativen rezultat analiz oz. potrditev, da ne gre za prvi primer ptičje gripe pri domači perutnini v Sloveniji.

"Poginule živali niso kazale bolezenskih znakov, ki so tipični za ptičjo gripo, vendar se je zaradi ogroženega območja, v katerega spada Hotinja vas in bližine vode, kjer se zadržujejo divje ptice, DSNB odločila za vse ukrepe, ki so predvideni v načrtu ukrepov za ptičjo gripo," je pojasnila direktorica VURS.

EU bo sofinancirala pomoč perutninarjem

Evropska unija pa je medtem sklenila, da bo sofinancirala ukrepe pomoči perutninskemu sektorju, ki je zaradi izbruha ptičje gripe utrpel precejšnjo gospodarsko škodo.

To je ob robu zasedanja kmetijskih ministrov povezave v Bruslju danes napovedala komisarka za kmetijstvo Mariann Fischer Boel ter dejala, da bo EU zagotovila do 50 odstotkov sredstev za posamezne ukrepe. Predloge slednjih morajo članice v Bruselj poslati do konca aprila. Za konkretno kakšne ukrepe naj bi šlo, sicer Fischer Boelova ni povedala, je pa vendarle nakazala, da naj bi Evropska komisija - v skupni kmetijski politiki ima glavno besedo - podprla predvsem ukrepe, ki bi vodili v zmanjšanje proizvodnje v perutninski industriji.

Virus ptičje gripe H5N1 se je doslej pojavil v 11 državah članicah EU, tudi v Sloveniji, in sicer povsod pri divjih pticah, medtem ko so pri gojeni perutnini zabeležili okužbe le na dveh farmah, v Franciji in na Švedskem. Kljub temu pa je pojav bolezni močno vplival na industrijo: padle so namreč tako cene perutnine in perutninskih izdelkov kot njihova poraba.

"To je kriza brez primerjave," je dejala komisarka. In nadalje povedala, da bo komisija v kratkem predložila rešitve za sprejem izrednih ukrepov pomoči - pravne podlage zanje namreč zdaj ni. Najprimernejši in najhitrejši način je prilagoditev veljavnih pravil za izredne ukrepe zaradi veterinarskih omejitev, je pri tem nakazala. Fischer Boelova je sicer opozorila tudi, da so ob načrtovanih izrednih ukrepih možni tudi drugi ukrepi pomoči, ki se jih nekatere članice že poslužujejo.

Začetek trajnejše krize?

Slovenska kmetijska ministrica Marija Lukačič je načrte Evropske komisije za sofinanciranje ukrepov pomoči perutninskemu sektorju pozdravila. "Podprla sem načrte za sofinanciranje pomoči v višini 50 odstotkov, saj je to največje zagotovilo za uspeh. Samo državne pomoči iz nacionalnega proračuna niso tako učinkovita oblika pomoči," je dejala Lukačičeva.

Po posvetu s predstavniki perutninskega sektorja Slovenija po ministričinih besedah želi podporo za več ukrepov, ki bi preprečili motnje na trgu perutninskega mesa. Med njimi je Lukačičeva danes ob robu zasedanja kmetijskih ministrov EU izpostavila uvedbo izvoznih nadomestil za nove izvozne destinacije, in sicer za trge balkanskih držav, "pri čemer pa mora komisija tudi doseči sprostitev prepovedi uvoza na te trge iz EU".

"Nekatere balkanske države so zaprle trge za perutnino iz EU, slovenska perutninskega industrija pa izvozi 50 odstotkov na te trge," je utemeljila ministrica. Po njenih besedah je komisarka za kmetijstvo Mariann Fischer Boel danes zatrdila, da se v pogajanjih z balkanskimi državami trudijo doseči sprostitev.

Nadalje Slovenija sledeč željam svojih perutninarjev želi tudi uvedbo podpor za zasebno skladiščenje ter podpor za prestrukturiranje, ki bi jih dobili rejci, klavnice in živilsko-predelovalna industrija. "Pridelava se že zmanjšuje, iz pet na štiri cikluse reje, kar pomeni, da je posamezni rejec odškodovan za 19 do 20 milijonov tolarjev," je razložila Lukačičeva.

Prav tako je ministrica še terjala prilagoditev smernic za državne pomoč in prioritetno obravnavo priglasitev državnih pomoči za perutninski sektor. "Med drugim predlagamo, da se poveča de minimis državna pomoč v višini 3000 evrov za tri leta, ki je ni treba prijaviti Bruslju. Ta vsota velja za vse državne pomoči in kmet jo je lahko že izkoristil," je povedala.

Sicer pa je ministrica danes še povedala, da se v Sloveniji situacija na trgu perutninskega mesa poslabšuje in "skrbi nas, da je to začetek trajnejše krize". Kot je pojasnila, proizvodnja perutninskega mesa predstavlja 31 odstotkov proizvodnje vsega mesa v Sloveniji in je najbolj izvozno usmerjena.