Na portoroškem letališču se je odvijalo prvo strokovno srečanje delovanja medicinskih služb v izrednih razmerah, ki sta ga organizirali ministrstvi za obrambo in zdravje. Predstavili so reševalna in evakuacijska vozila ter tehnične pripomočke, ki jih ob izrednih dogodkih uporabljata vojaška zdravstvena služba in zdravstvo. "Prvič sta se z roko v roko srečali javna zdravstvena in vojaška zdravstvena enota," je dejal eden od organizatorjev, zdravnik rezervist Andrej Strahovnik. S prikazom so pokazali, da vojska sploh ima zdravstveno enoto, ki deluje, je pojasnil.

(Foto: POP TV)

Predstavila so se tudi evakuacijska vozila Valuk, reševalna terenska vozila, mobilna zdravstvena enota primarne zdravstvene oskrbe Role 1 in reševalni helikopter Cougar, namenjen transportu ranjencev. Po navedbah Strahovnika gre le za droben del vojaške zdravstvene službe, ki jo sicer odlikuje hitra odzivnost. "Z opremo in kadri lahko vojska začne delovati uro in pol po neljubem dogodku," pojasnjuje. Vojska po njegovem mnenju razpolaga z zadostnim številom terenskih reševalnih vozil za vso potrebno oskrbo v primeru nesreč. V vojaški bolnišnici Role 2 deluje 70 zdravstvenih delavcev, sicer pa naj bi se skupno število medicinskega osebja v vojaškem zdravstvu gibalo med 250 in 280 ljudmi.

Oblikovanje načrta zdravstvenega ukrepanja ob množičnih nesrečah, strokovno poimenovanega MRMI (medical response to major injuries), je bila tudi ena od tem petkove mednarodne konference v Portorožu, je pojasnil vodja delovne skupine pri društvu travmatologov Radko Komadina z medicinske fakultete ljubljanske univerze.

Delovna skupina, ki deluje pod okriljem ministrstva za zdravje, si prizadeva, da bi v Sloveniji zaživela t. i. dizaster medicina, poimenovana tudi medicina v izrednih razmerah. Po besedah Komadine gre za piramidalno urejeno povezovanje prehospitalnih enot, bolnišnične urgence, sistema transporta in alarmiranja ob naravnih nesrečah.

Omenjena področja v Sloveniji po navedbah Komadine do zdaj še niso tako dobro sodelovala, kot bi v primeru izrednih dogodkov morala. Slovenija še vedno nima zdravstvenega helikopterja, poenotiti pa bi bilo treba tudi delovanje prehospitalnih enot in bolnišničnih sistemov. Pač pa se ponašamo z dobrimi smernicami za ukrepanje v primeru kemičnih nesreč.

(Foto: POP TV)