'Septembra gotovo ne bo nič dramatičnega'

Direktorica združenja Darja Vižintin Zupančič je na današnji novinarski konferenci združenja napovedala, da bodo v združenju še danes na državni zbor naslovili prošnjo za avtentično razlago, kateri zakon – o zdravniški službi ali o delovnih razmerjih – je pomembnejši in na podlagi katerega naj torej v zdravstvenih zavodih organizirajo delo.

Razlaga vlade in štirih ministrstev je namreč, da za delo zdravnikov velja zakon o zdravniški službi, torej zdravniki tudi v primeru, da ne podajo soglasja za delo preko polnega delovnega časa, tedensko delajo 40 plus osem ur, letna kvota nadur pa ni določena. Fides pa stoji na stališču, da se uporablja zakon o delovnih razmerjih, po katerem je postavljena maksimalna letna kvota nadur, ki jo delavec lahko opravi.

Rešitev ni odvisna le od vodstva zdravstvenih ustanov

Noben zdravstveni zavod ali direktor zavoda si ni želel, da bi prišlo do takšne eskalacije problema in smo tudi naredili vse, da bi prišlo do pomiritve, je poudaril generalni direktor Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Simon Vrhunec. "Pozivamo obe sprti strani, da najdeta rešitev, ki bo v korist naših sodelavcev zdravnikov in predvsem bolnikov," je dejal Vrhunec.

"Zavračamo očitek, da bi bila rešitev trenutnega problema odvisna samo od sposobnosti zdravstvenih direktorjev," pravi Vrhunec. Zdravstvo ima po njegovem prepričanju sposobne menedžerje, a "to je preveč zapleten sistem, da bi bil odvisen od enega samega človeka". V proces vodenja so vključene različne strukture, tudi zdravniki, še dodaja.

"V septembru se gotovo ne bo zgodilo nič dramatičnega, a akcija, katere cilj je ohromiti slovenski zdravstveni sistem, bo neke učinke gotovo imela," je dejal Pintar. Po njegovih besedah bodo v zdravstvenih zavodih bolnikom zagotovili ustrezno zdravstveno varstvo.

A "najslabšo bodo pri tem potegnili bolniki, vsaj na primarni ravni pa tudi zdravniki. V zdravstvenih domovih, v splošnih ambulantah, otroških ambulantah delo ne izgine, vsega je treba opraviti. In če ga zdravniki ne bodo opravili v nadurnem delu, ga bodo pač tako, da bo pred ambulantami nekoliko daljša vrsta in da bo gostota nekoliko večja. Nihče ne bo ostal brez zdravstvene storitve. A zdravniki bodo to opravili za manj denarja," dodaja Pintar.

Poudaril je še, da je umikanje soglasij zdravnikov za delo preko polnega delovnega časa akcija, ki je nastala v okviru sindikata in ima zelo jasne cilje – umik zakona o sistemu plač v javnem sektorju. "Morda tudi čas akcije ni izbran naključno – zakon, s katerim se bodo plačila dežurstev znižala, začenja veljati šele naslednje leto, zdravniki pa bodo nehali delati preko polnega delovnega časa že 1. septembra. Morda je bil ta čas izbran tudi zato, ker so jeseni lokalne volitve," pravi Pintar.

Temeljni problem, ki ga imamo v zdravstvu, je veliko pomanjkanje zdravnikov, je ocenil Pintar. Zato v združenju pozivajo vlado, naj začne s sistemskimi ukrepi, ki bi odprli trg dela. "Z nadurami, s preobremenitvijo zdravnikov tega problema na dolgi rok ni mogoče rešiti. Tudi s pričakovanim prilivom mladih zdravnikov z medicinskih fakultet ne bomo prišli na zeleno vejo niti v desetletju," pravi Pintar, ki kot edino rešitev vidi znižanje praga za dostop do trga dela.

Vlada in zdravniki pri iskanju rešitve še vedno niso našli skupne besede. Medtem ko v Fidesu zatrjujejo, da zdravniki na ponedeljkovem sestanku s predstavniki vlade možnosti odpiranja kolektivne pogodbe niso zavrnili, ampak to možnost predlagali, pa minister za zdravje Dorijan Marušič "laži in podobne manipulacije" Fidesa ostro zavrača.

Bolniki si želijo dogovora med vlado in zdravniki

Na predsednika vlade in države, ministrstvo za zdravje, zdravniško zbornico in zdravniški sindikat Fides so predstavniki različnih združenj bolnikov naslovili javni poziv za ureditev razmer v zdravstvu. "Zdravstveni sistem, v katerem smo se počutili varne in smo mu zaupali, se nam pred očmi podira," so zapisali.

Ocenili so, da se vlada problematike loteva "brez sodelovanja stroke in brez upoštevanja posledic, zlasti pri socialno ogroženih in tistih, pri katerih vsakršno odlašanje zdravljenja pomeni prezgodnjo smrt in slabšo kakovost življenja". Pri tem poudarjajo, da ima Slovenija dovolj strokovnjakov, ki bi lahko pomagali pri reševanju žgočih problemov.

"Naloga vlade pa je celovit pristop k reševanju področja zdravstva v izogib vznemirjanja bolnikov, zdravnikov in drugih zdravstvenih delavce," v skupnem pozivu poudarjajo predsednice Europe Donne Mojca Senčar, Društva onkoloških bolnikov Slovenije Marija Vegelj Pirc, Europacolona Ivka Glas ter Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo L&L Kristina Modic.

"Združenja bolnikov in predstavniki civilne družbe z veliko zaskrbljenostjo spremljamo zadnja dogajanja v zdravstvu, saj je varovanje zdravja visoko na lestvici vrednot. Bolniki se upravičeno bojimo, da ne bomo deležni pravočasnega in ustreznega zdravljenja. Podaljšale se bodo čakalne dobe, kar za onkološke bolnike pomeni manj kakovostno zdravstveno obravnavo in manjšo možnost preživetja. To je tudi razlog, da so onkološki bolniki ob dnevnih novicah krčenja programov in s tem podaljševanja čakanja na operacije in drugo zdravljenje globoko pretreseni," dodajajo.

"Ne gre le za dežurstva"

Menijo pa, da niso problematične le neustrezno plačane ure za dežuranje, temveč tudi pomanjkanje zdravnikov, slabo vodene in preplačane investicije v zdravstvu ter še mnogo drugih dejavnikov.

Zato vlado z resornim ministrom, zdravstvene strokovnjake, zdravniško zbornico in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije pozivajo, da sedejo za skupno mizo in "v strpnih pogovorih začrtate takšno zdravstveno politiko, da bomo državljani spet lahko zaupali našemu zdravstvenemu sistemu, da bodo zadovoljni tudi zdravniki in zdravstveni delavci in da se bosta v našo medicino vrnila humanost in človečnost".

"Ne odlašajte preveč, ker so stiske mnogih prehude! Ne zagovarjajte le lastnih pogledov, ampak najdite skupen jezik! Dobre rešitve se bodo namreč obrestovale vsem, ne le bolnikom. Prepričani smo, da boste z voljo in modrostjo uspeli," še dodajajo v javnem pozivu.