'Stanje pravnomočno dosojenih odškodnin je nič'

Notranja ministrica Katarina Kresal je pred preiskovalno komisijo, ki se ukvarja s štetjem izbrisanih, pojasnila, kako so v njenem mandatu našteli nekaj več kot 25.000 izbrisanih. Ministrica, ki ne dvomi, da je sedanja številka prava, pričakuje, da bo v tem mandatu "ta žalostna zgodba velike kršitve človekovih pravic enkrat za vselej zaključena".

Ob tem je pojasnila, da v času njenega mandata nihče ni naročil ponovnega štetja izbrisanih, a so strokovne službe ministrstva, ki so želele pripraviti bolj strukturiran pregled, ugotovile, da dotedanja številka ne ustreza dejanskemu stanju.

Strokovne službe so tako prišle do številke 25.701, kar so utemeljile z razlago, da je do spremembe verjetno prišlo zaradi spremembe informacijske sistema, spremembe upravljavca datotek ter prehoda z ročnega vodenja evidenc na elektronsko, je pojasnila ministrica, ki ne dvomi, da je ta številka prava.

'Teža kršitev enaka, ne glede na številko'

Predsednik komisije je menil, da razlika v številu izbrisanih sicer ni ključna, da pa prispeva k percepciji o teži tega primera, pa tudi ustavno sodišče je presojalo na podlagi prvotne številke. Postavlja se mu tudi vprašanje, ali bi napačno štetje lahko povzročilo, da nekateri izbrisani ne bi bili deležni poprave krivic oziroma bi status dobili tisti, ki jim ne pripada.

Kresalova ob tem poudarja, da je ustavno sodišče presojalo kršitev človekovih pravic, ne pa teže po posamezni številki. "Teža kršitve človekovih pravic je vedno enaka," je dejala.

Poudarila je še, da se vsi postopki v zvezi z izbrisanimi vodijo individualno, zato je odveč bojazen, "da bo kdo dobil nekaj, kar mu ne pripada". Tako nihče, ki ni upravičen do statusa, tega ne bo dobil, in nihče, ki je upravičen, ne bo ostal brez njega, je zatrdila.

Doslej 777 odškodninskih zahtevkov

Tudi novela zakona o urejanju položaja državljanov držav naslednic SFRJ v Sloveniji, ki ga je DZ nedavno sprejel, je po njenih besedah dopolnil pogoje, pod katerimi izbrisani lahko pridobijo status. V njem je tako zapisana varovalka, da statusa ne bo mogel dobiti nihče, ki je osumljen kaznivih dejanj zoper državo, je na očitke, da bodo do statusa upravičeni tudi "špekulanti", odgovorila Kresalova.

Prav tako je zavrnila očitke, da dopolnilne odločbe izbrisanim ustvarjajo podlago za odškodninske zahtevke. Ob tem je pojasnila, da je bilo doslej vloženih 77 odškodninskih zahtevkov, nobena tožba pa se še ni zaključila z dosojeno odškodnino. "Stanje pravnomočno dosojenih odškodnin je nič," je poudarila.

Ministrica je ob pričanju pred komisijo še izrazila pričakovanje, da bo v tem mandatu "ta žalostna zgodba velike kršitve človekovih pravic enkrat za vselej zaključena". Poudarila je, da o nezakonitosti izbrisa ne more biti več nobenega dvoma, zato bi morali problem le še reševati, ne pa se o njem tudi politično razpravljati.

'O zahtevi za referendum naj presoja ustavno sodišče'

Parlamentarni odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje je medtem sprejel sklep, s katerim državnemu zboru predlaga, da na ustavno sodišče naslovi zahtevo po ustavni presoji pobude SDS in SNS za sklic zakonodajnega referenduma o noveli zakona o izbrisanih. S tem je odbor sledil predlogu koalicijskih poslanskih skupin, ki so predlagale ustavno presojo zahteve za referendum, ki jo je prejšnji teden vložilo 31 poslancev iz SDS in SNS.

Zakon utemeljen na laži?

Kot je uvodoma v imenu predlagateljev zahteve po zakonodajnem referendumu povedal Branko Grims (SDS), je zakon nesprejemljiv, ker je utemeljen na laži, da ne bo imel posledic za državni proračun.

Zakon ne predvideva omejitev glede izplačevanja odškodnin, nejasnost zakonskih določb pa prepušča prosto presojo upravnemu organu v zadevah, ki se tičejo človekovih pravic, kar je po njegovem mnenju protiustavno. Ne nazadnje bodo z zakonom v privilegiranem položaju špekulanti in tisti, ki so delovali proti Sloveniji, celo kot agresorji, je dodal.

Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Goran Klemenčič je v imenu vlade ponovil, da gre pri zakonu za celovito urejanje pravic izbrisanih prebivalcev in da zakon ne predvideva izplačila odškodnin. Poleg tega je po njegovih besedah referendum, na katerem bi državljani odločali o človekovih pravicah neke manjšine, protiustaven.

Podobno menijo v koaliciji, kjer predlagajo ustavno presojo zahteve za referendum. Za Mirana Potrča (SD) vsako nadaljnje zavlačevanje pri uveljavitvi zakona pomeni zavlačevanje protiustavnega stanja.