Kaj bo z Golobičevim odstopom?
Ali bo Gregor Golobič še minister v vladi, bo najbrž jasno do sobote, ko bo sestanek koalicijskega vrha. Odstop Golobiča bi lahko zamajal celotno koalicijo.
Trenutno uporabljate Adobe Flash Player verzije 8.
Za napredno uporabo našega novega predvajalnika priporočamo Adobe Flash Player 9, ki omogoča celozaslonski ogled in najboljšo kvaliteto videa.Priporočamo najnovejšo različico Adobe Flash Player verzije 9, ki si ga lahko brezplačno naložite tukaj
Video
Več videovsebin
Premier Borut Pahor je danes prvič po izbruhu afere Golobič povedal, da si politične krize, ki bi nastala, če bi šla Gregor Golobič in njegov Zares iz vlade, ne more privoščiti.
Minister Golobič se o svojem odstopu sicer še vedno odloča, v javnosti pa se že pojavljajo različni scenarij, a predsednik vlade je jasno povedal. ''Jaz ne bi ugibal o hipotezah, počakajmo na odločitev. Ne želim si, da bi prišlo do politične krize v državi. Mislim, da si je zdaj ne smemo privoščiti, saj imamo druge probleme, ki so veliko resnejši in terjajo neko konsolidarno koalicijo in vlado,'' je povedal.
Na Golobičevo odločitev pa čakajo tudi predsedniki koalicijskih strank. Odločitev naj bi bila znana do konca tedna, a so se prvaki koalicijskih strank popoldan vseeno zbrali na rednem kolegiju pri predsedniku vlade. Na vprašanje, ali bodo razpravljali o Ultri, je Karl Erjavec povedal, da ne. Dodoal je še: ''Zakaj pa?'' Golobič je namreč sam želel, da bi koalicija razpravljala o njegovem ravnanju v zvezi z Ultro, se pa o tem z mediji ne pogovarja več. ''Povedal sem kolegom v koaliciji, ne medijem. Vse sem povedal prejšnji teden, ravnam v skladu s tem,'' je bil kratek Golobič.
Odločitev, ali ostane ali gre, je v prvi vrsti Golobičeva, šele nato se bo o tem izjasnila koalicija, meni tudi predsednica LDS Katarina Kresal. ''Nihče si ne želi razrahljati koalicije. Želimo si, da bi delala naprej, da bi delala dobro in upamo, da bo sprejeta takšna politična odločitev, ki bo takšno delo omogočala,'' je povedala. Medtem pa predsednik stranke Desus pravi, da Golobičeva usoda ni njegova stvar, prepričan pa je, da so volitve pokazale, da Golobičeva laž nanje ni imela vpliva.
Kot vse kaže, čeprav javno nihče še ni izrekel, bo Golobič na ministrskem stolčku najverjetneje ostal.
Povezani članki
Glasuj
sem prebrala tvoje komentarje. Deloma imaš prav. Je treba počakat na rezultate. Problem je drugje. Ne zagovarjam prejšnje vlade, ampak rezultati so bili izjemni. Ta vlada resda dela šele 6 mesecev. Ampak prej so bili več ali manj skoz isti na oblasti. JJ je bil pa samo 4 leta (če odštejemo Peterletovo vlado) so bili ves ša na vladi LDS. In kaj je sedaj drugače, isti ljudje samo z drugačno stranko se ponašajo. ZARES- LDS-SD samo prestopajo, se skregajo,,,pa spet pobotajo, naredili pa niso na mojo veliko žalost NIČ. 6 mesecev na vladi? Daj no daj ene parkrat po 4 leta so že na oblasti s presledkom zadnjih štirih let.
Ampak naše tožilstvo raje lovi kurje tatove...
ZATO COLOMBINA NAJ ODLETI--POKVARJENEC
TA VLADA NEZNA DELAT
ZNA PA GOLJUFAT IN KRAST,,,,ČE BI EDEN EDINI ČLAN TE VLADE BIL KARKOLI SPOSOBEN ,BI SE TO VIDELO,OBČUTILO,PA SE NEDA NIČ
VSE KAR POČNEJO SO AFERE, NE MINE DAN DA SE NE SKREGAJO,POTEM SE PA ŠTIRINAJST DNI POBOTAVAJO
TAKIH SRANJ NE VIDIŠ V OTROŠKEM VRTCU,KOT JIH POČNEJO TI NEDONOŠENČKI,IN PIJANČKI
Trava, tudi tu je vse v redu, ali ne ?
Gregor Golobič je posestvo v Vinjolah, 1,6 kilometra zračne črte od Sečoveljskih solin, kupil 25. januarja 1999 in zanj po lastnih besedah odštel 53 tisoč evrov. Glede na cene, po katerih so se lani sklepali posli s kmetijskimi zemljišči v okolici, so na Financah ocenil, da je kvadratni meter vreden 130 evrov, celotno posestvo brez hiše pa 2,7 milijona evrov . Vrednost hiše, ki je v sklepni gradbeni fazi, so glede na primerljive sklenjene posle ocenili na 638 tisoč evrov.
Iz zemljiške knjige sicer izhaja, da sta na posestvu dva porušena objekta, velika 43 in 31 kvadratnih metrov. Najverjetneje hišo v istrskem slogu, ki ima po podatkih piranskega prostorskega načrta 120 kvadratnih metrov tlorisne površine, po Golobičevih navedbah pa 220 kvadratnih metrov stanovanjske površine, gradi kot nadomestno gradnjo. Na zemljišču Golobič sicer nima nobenih hipotek ali plomb.
Januarja 1999, ko je kupil posest, je veljal zakon o kmetijskih zemljiščih, ki je nakup takšnega zemljišča dovoljeval le kmetom, danes pa takšne omejitve ni več. Po tedanjem zakonu so bili kmeti tisti, ki so imeli končano kmetijsko šolo. Takrat Golobič še ni končal študija filozofije, imel pa je končano novomeško gimnazijo. Da bi si pridobil status kmeta, je lahko opravil preizkus znanja po programu kmetijskih poklicnih ali srednjih šol oziroma izkazal, da ima pet let delovnih izkušenj na kmetiji.
Predkupno pravico za Golobičevo posestvo so imeli mejaši in bližnji kmeti, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov in ibčina Piran, vendar je niso uveljavili. Obvestilo o prodaji je moralo biti izobešeno na občini Piran.
Še mnogo bolj je bil zapleten postopek nakupa varovanega gozda, saj je takšen gozd posebnega ekološkega ali lokalnega pomena. V tem primeru je morala upravna enota izdati odločbo, s katero je odobrila nepremičninski posel po predhodnem mnenju občine, tako občina kot Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov pa sta se morala odreči predkupni pravici. Nikakor pa varovanega gozda ni mogel kupiti nekdo, ki ga ne bi uporabljal za opravljanje kmetijske dejavnosti.
Tako je moral Golobič pri upravni enoti podati izjavo, da bo na posestvu opravljal kmetijsko dejavnost in s tem ustvarjal pomemben del dohodka. To pomeni, da bi moral na kmetiji ustvariti pridelke v vrednosti dveh tretjin povprečne plače v državi. Januarja 1999 je bilo to najmanj 300 evrov na mesec. O vseh soglasjih in drugih papirjih smo vprašali Golobiča, odgovor pa še pričakujemo.
Na Dursu pa so za Finance pojasnili, da letni katastrski dohodek za hektar gozda pri Portorožu znaša 12 evrov, poleg tega pa lastnik dobi še približno evro subvencije. Glede na dejstvo, da je gospodarjenje z varovanim gozdom omejeno, ima Golobič tudi pravico do odškodnine. Za hektar pašnika pa znaša katastrski dohodek 10,13 evra, povprečna subvencija pa 109 evrov.
Ker gre v Golobičevem primeru za kmetijsko zemljišče z omejenimi možnostmi, lahko dobi še dodatno subvencijo v višini 91 evrov. Golobič je tako upravičen do 202 evra subvencij na leto. Ker pa njegov katastrski dohodek ne presega cenzusa 167 evrov, mu ni treba biti član kmetijsko gozdarske zbornice.




















