Kaj bo s plesno šolo Kazina?

Stavba na Slovenski cesti, v središču Ljubljane, v kateri deluje plesna šola Kazina, bo, kot kaže, ostala brez svojega osnovnega namena. Namesto družabnega središča si v plesnih dvoranah pisarne želijo urediti delavci državnega Inštituta za novejšo zgodovino. "Potrebno je vedeti, da je bila stavba Kazina pred 170 leti zgrajena za namene plesa in oživitve družabnega življenja v mestu. To sicer ni prvič, da poskuša država izseliti plesno šolo iz stavbe Kazina, vendar je doslej vedno prevladal razum,“ je na novinarski konferenci povedala Silvestra Perčič, vodja plesne šole.

Silvestra nam je danes povedala, da se sicer dobro zaveda, da je stavba zaradi dotrajanosti potrebna prenove, moti jo le to, da bi se po prenovi v njej izvajale vsebine, ki niso skladne s tem, za kar so sploh zgradili stavbo. Poleg tega je Ministrstvo za šolstvo in šport plesni šoli Kazina podelilo status društva, ki deluje v javnem interesu. "Zato javno pozivam ministra Zvera, da podpre naše zahteve, da plesna šola Kazina ostane v stavbi, ki je bila zgrajena z namenom, da se v njej pleše. Osupli in zgroženi smo, kaj se dogaja s to stavbo. Poleg tega so nam plesne kostume, rekvizite in scenske elemente enostavno nametali v avlo,“ je še dodala Perčičeva.

Inštitut naj bi se projekta lotil nepremišljeno, saj še vedno ne obstaja arhitekturna rešitev, kako urediti stavbo. Vgraditi namreč želijo dvigalo, da sodelavcem Inštituta ne bo potrebno peš nositi knjig iz arhiva po stopnicah v prvo nadstropje. In prav zaradi dvigala predvidevajo razporejanje sodelavcev po stavbi, s tem pa bo na cesti pristalo več sto mladih plesalcev. Danes, dan po tiskovni konferenci so predstavniki Inštituta v javnosti že povedali, da vedo, da stavba ni najbolj primerna za njihov arhiv, a žal niso našli druge alternative.

Svojo podporo zahtevam Plesne šole Kazina sta na novinarski konferenci izrazila tudi arhitekt Janez Koželj, podžupan Mestne občine Ljubljana in Damjan Ovsec, etnolog in kulturni zgodovinar, ki sta poudarila, da mesto v centru potrebuje vsebine, ki ga poživljajo in vanj prinašajo življenje, ne pa pisarne in arhive, ki drevenijo in praznijo staro mestno jedro.

Plesna šola ima sicer še dva dodatna prostora na Gerbičevi v Ljubljani, vendar nikakor ne zadoščata za več kot 1500 plesalk in plesalcev, ki letno trenirajo.

Novinarske konference se je udeležil tudi odvetnik David Sluga, ki brani interese Plesne šole Kazina na sodišču v Ljubljani. Kot je povedal, so proti Inštitutu za novejšo zgodovino vložili tožbo zaradi motenja posesti, saj so Kazincem zaradi novega hišnega reda odvzeli treninge ob sobotah in nedeljah.

Ali bo zgodba doživela podoben epilog kot film Poletje v školjki, ki je temo za film dobil prav iz podobne težave, ki je že pred leti pestila Kazino, še ni znano. Zaenkrat plesalci trenirajo po skoraj običajnem urniku in upajo na čimboljšo rešitev.