Slovenija

Kaj bo razkril računalnik, ki je beležil življenjske funkcije bolnikov?

Ljubljana, 13. 04. 2016 13.51 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Sodišče bo zaseglo računalnik UKC Ljubljana, na katerem naj bi bile zabeležene življenjske funkcije ljudi na dan, ko je umrl eden od bolnikov, ki naj bi ga Radan umoril. Radanov odvetnik je zasegu nasprotoval, saj da ne gre za nov dokaz, pač pa da je tožilstvo ta dokaz prepozno vložilo.

Radan
Radan FOTO: POP TV

Sodni senat je v današnjem nadaljevanju sojenja zdravniku Ivanu Radanu odločil, da bo preiskovalni sodnik izvedel postopek zasega računalnika v UKC Ljubljana, na katerem naj bi bile zabeležene življenjske funkcije bolnikov na dan, ko je umrl eden od bolnikov, ki naj bi ga Radan umoril.

Predlog za zaseg in zavarovanje tega računalnika oz. računalniškega diska je dala tožilka Katarina Bergant. Na njem so namreč nedavno našli podatke vseh življenjskih funkcij s 16. decembra 2014, torej dneva, ko je umrl 83-letni bolnik.

Gre za primer bolnika, ki naj bi mu Radan skrajšal življenje z infuzijo kalija in morfija. Po tožilkinih navedbah v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana prej niso vedeli za te podatke, pač pa so zanje izvedeli ob nedavnem prehodu na nov informacijski sistem.

Radanov odvetnik Milan Krstić je sicer takšnemu zasegu računalnika nasprotoval, saj da ne gre za nov dokaz, pač pa da je tožilstvo ta dokaz prepozno vložilo. Da so že prej vedeli za ta dokaz, Krstić sklepa tudi iz zaslišanja nekdanjega predstojnika intenzivnega oddelka nevrološke klinike Viktorja Šviglja v preiskavi, ki naj bi ob zaslišanju tolmačil takšne podatke življenjskih funkcij.

Bergantova je odločno zavrnila, da bi tožilstvo kadarkoli prej vedelo, da so na računalniku še vedno shranjeni zapisi vitalnih funkcije bolnikov s tistega dne. Želela pa bi si, da bi imeli podobne dokaze za vse bolnike.

Krstić je predlagal, da bi preiskali komunikacijo kriminalista z UKC glede tega dokaza, a mu sodišče ni ugodilo.

Sodni senat je danes tudi zavrnil predlog za izločitev izvedenca psihiatrične stroke Mateja Kravosa. Krstić je namreč problematiziral poznanstvo med Kravosom in kliničnim psihologom Alešem Fridlom, ki je izdelal izvedeniško mnenje o psihološkem profilu Radana.

Bergantovo je danes tudi zanimalo, katere dokumente je sodišče poslalo avstrijskemu izvedencu Wolfgangu Kröllu. Tožilka je zahtevala, da mu posredujejo vso relevantno dokumentacijo glede primerov sumljivih smrti Radanovih bolnikov, ne pa le zdravniško, ki je po njenih besedah nepopolna. Le tako bo lahko izvedenec po njenih besedah izdelal mnenje.

Temu predlogu sodišče 10. marca ni v celoti ugodilo, so se pa takrat odločili, da bodo Kröllu pred zaslišanjem poslali poročili obeh izrednih strokovnih nadzorov, ki so ju opravili v UKC v dveh primerih smrti Radanovih bolnikov. Danes se je izkazalo, da sodišče teh poročil izvedencu ni poslalo.

 

  • image 4
  • image 5
  • image 6
  • image 1
  • image 2
  • image 3