Masleša prejel poročili višjih sodišč glede postopkov zoper Tovšakovo

Predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša je že prejel poročili višjih sodišč v Mariboru in Ljubljani glede poslovanja v postopkih za primer Čista lopata in glede delavcev na gradbišču Teš, v katere je vpletena tudi nekdanja prva dama Vegrada Hilda Tovšak, so potrdili na vrhovnem sodišču. Izsledke bodo javnosti predstavili v torek.

O vsebini poročil na vrhovnem sodišču tako danes še niso želeli dajati izjav. Po neuradnih informacijah portala Delo.si naj v ljubljanskem primeru ne bi bilo ničesar, kar bi bilo v nasprotju z zakonom, čeprav ostaja nekaj vprašanj. Eno izmed njih je, zakaj je višje sodišče v zadevi Čista lopata potrebovalo skoraj dva meseca, da je spisalo sodbo, četudi je šlo za izjemno obsežen spis, ter kako je mogoče, da sodba še vedno ni vročena ne Ivanu Zidarju ne Dušanu Črnigoju.

Kot je znano, je Masleša zahteval pregled poslovanja v postopkih glede mogočih kršitev pravil o vrstnem redu reševanja zadev, zakonskih rokov za izdelavo sodnih odločb in drugih pravil procesnega vodstva. Mariborsko višje sodišče pa mora Masleši poročati tudi, ali držijo navedbe, da je iz spisa, povezanega z delavci na gradbišču Termoelektrarne Šoštanj, izginilo več kot 150 listin.

Podpredsednik tega sodišča Branko Reisman prejšnji teden še ni znal potrditi, ali to drži. Po njegovih besedah se sicer to lahko kdaj zgodi, v takšnem primeru pa je predvidena obnova spisov, ki jo sodnik naredi iz kopij originalov.

Pličanič čaka na poročilo Zvonka Fišerja

Minister za pravosodje Senko Pličanič ta teden od generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja pričakuje poročilo o nadzoru nad delom specializiranega tožilstva v primeru Tovšakove. Konec prejšnjega tedna je že prejel poročilo vodje tega tožilstva Harija Furlana, ki po prvih informacijah ni popolno, je dejal minister. Po njegovih besedah vse kaže, da se je napaka zgodila v okviru državnega tožilstva.

Na dogajanje se je odzval tudi prvak SD Igor Lukšič, ki je ob vprašanju, ali bi morala Pličanič in Fišer odstopiti, zadržan. "Če pa mislita, da ne bosta mogla zbuditi te Trnuljčice (cel sodni sistem), in če se jima zdi, da je to normalno stanje, medtem ko se slovenski javnosti zdi, da to ni normalno, naj javita, da imata drugačno diagnozo," je dejal Lukšič. Potem se bodo po njegovih besedah tudi v parlamentu pogovarjali o tem, kako ravnati.

Tovšakova na Igu prestaja zaporno kazen

Tovšakova je bila do pred dobrim tednom v priporu zaradi očitkov treh kaznivih dejanj nedovoljenega dajanja daril. Mariborsko okrožno sodišče je nato zaradi prekvalifikacije očitanega dejanja s strani tožilstva pripor odpravilo, dan pozneje, ko je bila Tovšakova že na prostosti, pa ga znova odredilo. A Tovšakova se v pripor ni vrnila, zato je bila za njo razpisana tudi mednarodna tiralica, policiji pa se je v petek sama predala v bližini Mislinje, nedaleč od svojega doma. Že isti dan je po odpravi omenjenega pripora na Igu začela prestajati 14-mesečno zaporno kazen v zadevi Čista lopata. Za četrtek in petek je celjsko okrožno sodišče razpisalo obravnavi zaradi oškodovanja Rimskih term.

Po mnenju Pličaniča primer Tovšakove kaže na neučinkovitost sodstva in tožilstva, zato napoveduje reforme, med drugim tudi zakonske spremembe, ki se nanašajo na več pooblastil policije pri iskanju pobeglih ljudi. Ukrepe bo medijem podrobneje predstavil v torek.

SDS zahteval sklic izredne seje o stanju v pravosodju

Sporočilo zahteve poslanske skupine SDS za sklic izredne seje DZ o stanju v pravosodju ni v tem, da naj odstopita predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša in generalni državni tožilec Zvonko Fišer, poudarja poslanec SDS Vinko Gorenak.

Glede primera nekdanje direktorice Vegrada Hilde Tovšak je Gorenak pozdravil prizadevanja ministra za pravosodje Senka Pličaniča, da se z ustreznimi spremembami izboljša slabo stanje v pravosodju. Po Gorenakovih besedah tega ni bilo mogoče videti v času ministrovanja Aleša Zalarja, ko so zadeve, tako Gorenak, šle le še na slabše.

Dodal je še, da se Masleša in Fišer v tem primeru izogibata sleherni odgovornosti, pri tem pa ščitita tudi podrejene. Kot je dejal Gorenak, je Fišerju pojem objektivne odgovornosti povsem neznan.