Premier Borut Pahor se mudi na delovnem obisku v Italiji in Vatikanu. V okviru obiska se je sestal z italijanskim kolegom Silviom Berlusconijem, s katerim sta govorila predvsem o gospodarskem sodelovanju med državama, pri čemer sta izmenjala izkušnje pri pripravi proračunov v času gospodarske krize.

Dotaknila sta se tudi vprašanja slovenske manjšine v Italiji, kjer je Pahor izrazil upanje, da bo italijanska vlada izpolnila obveznosti do manjšine.

(Foto: Reuters)

Govorila pa sta tudi o gradnji spornega plinskega terminala v Trstu. Pahor je tako dejal, da bi se Slovenija sicer raje izognila tožbi proti Italiji pred Evropskih sodiščem, vendar pa bo v to prisiljena, če se bo Italija kljub škodljivim vplivom na okolje odločila za gradnjo. Rim je ob tem obljubil, da bo v najkrajšem času poslal popolno dokumentacijo o načrtovanem terminalu.

Ob tem sta se dogovorila, da bo do ministrskega sestanka v Ljubljani, ki ga je italijanska stran odpovedala prejšnji teden, prišlo že v začetku oktobra. Berlusconi je ob tem zagotovil, da italijanska stran dokumentacijo v zvezi s terminalom še pripravlja in da bodo pogovori v zvezi s tem med državama potekali še naprej.

Berlusconi je sicer izpostavil, da ima s Pahorjem vedno dobre odnose, tako na osebni kot politični ravni, med drugim tudi na račun tega, ker Pahor dobro govori italijanski jezik. Odnose med državama je ocenil kot odlične.

'Karte v rokah Slovenije'

Hrvaški, italijanski in slovenski predstavniki organizacij za zaščito okolja, združeni v mrežo AdriaticGreenNet (AGNet), so medtem v Piranu predstavili svoja stališča do gradnje terminala v Žavljah.

Italijanska predstavnica Elena Gobbi je ob tem poudarila, da je Italija pri izdelavi študije presoje vplivov na okolje kršila evropsko zakonodajo, saj študija ni vsebovala čezmejnih vplivov na okolje, kot to določa konvencija Espoo. Zaradi "očitnega kršenja evropskih prepisov v primeru Žavlje" je AGNet na Evropsko komisijo podal tožbo zoper Italijo.

Pred dnevi so predstavniki okoljevarstvene organizacije Alpe Adria Green (AAG) z gradu Socerb proti območju, kjer naj bi nastal terminal, izstrelili orehe, da bi pokazali, kako izpostavljen bi bil terminal. (Foto: Kanal A)

"Komisija je v odgovoru pojasnila, da je bila Slovenija o projektu vseskozi obveščena, zato v zadevo ne more posegati," je pojasnila Gobbijeva. Kot je še dejala, ima karte v rokah zdaj Slovenija.

"V tej fazi bi bilo pomembno, da Slovenija nastopi pred mednarodnim sodiščem in zahteva ponovitev postopkov," je pojasnila Gobbijeva. Po njenem mnenju so slovenski vladi ponudili dovolj informacij, ki pričajo, da v študiji vplivov na okolje Italija ni upoštevala evropske zakonodaje.

Hrvaška predstavnica Dušica Radojčič je poudarila, da bi Slovenija Italijo zaradi neupoštevanja evropske zakonodaje lahko že tožila. Po mnenju slovenskega predstavnika AGNet Karla Lipiča pa je Slovenija že zamudila veliko časa, zato je izid morebitne tožbe pred mednarodnim sodiščem toliko bolj negotov. "Nameravana tožba bo verjetno nerealna in neargumentirana. Naredili smo toliko napak, da je vprašanje, ali nas bodo v Bruslju jemali resno," je podvomil Lipič.

Po njegovem mnenju je za trenutni položaj odgovorna tudi nekdanja medresorska komisija pod vodstvom Marka Starmana, za katero, kot je dejal, "nihče nikoli ni povedal, ali je kakovostno opravila svoje delo".

Radojčičeva je poudarila še, da bi bilo območje severnega Jadrana nujno razglasiti za izjemno občutljivo morsko okolje, pri čemer okoljevarstveniki pogrešajo politično voljo pri političnih predstavnikih vseh treh držav.

Predstavniki AGNet so obenem izrazili nasprotovanje zamisli, da bi Slovenija razglasitev severnega Jadrana za izjemno občutljivo območje uporabila z namenom, da prepreči gradnjo terminala v Žavljah. Kot so zapisali v izjavi za javnost, razglasitev ne sme postati sredstvo za "ustavljanje nekega projekta", pač pa mora biti usmerjeno izključno v zaščito morja.