Mesić: Predlog Rehna ni izsiljevanje

Hrvaški predsednik Stipe Mesić se je odzval na izjavo evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna, da pričakuje, da bo Hrvaška kmalu pozitivno odgovorila na predlog za mediacijo in pri tem ne bo postavljala "nemogočih pogojev". Mesić je ponovil stališče Zagreba, da je mednarodne spore treba urejati na podlagi mednarodnega prava.

Po oceni Mesića Rehnova izjava ni izsiljevanje, temveč njegov predlog in mnenje. Hrvaški predsednik je ob tem izpostavil, da se Hrvaška drži načela, da je treba mednarodne spore urediti na podlagi mednarodnega prava. "To pa pomeni na podlagi mednarodnih konvencij, ki jih je podpisala Hrvaška, torej, da mora o dejstvih odločati mednarodno sodišče - to je stališče Hrvaške," je še dejal .

Vstop v Nato že aprila?

Vstop Hrvaške v zvezo Nato na vrhu zavezništva v začetku aprila je kljub zapletom z ratifikacijo v Sloveniji še vedno mogoč in še vedno načrtujemo, da se bo to tudi zgodilo, je danes v Bruslju poudaril tiskovni predstavnik zavezništva James Appathurai.  "Nikakor ne bi rekel, da je izjemno neverjetno, da se bo Hrvaška vrha Nata v začetku aprila v Strasbourgu in Kehlu udeležila kot polnopravna članica," je menil tiskovni predstavnik Nata. "Upamo in načrtujemo, da bo Hrvaška zasedla svoje mesto ob zaveznicah," je dodal.

Na vprašanje, ali ga potek zbiranja podpisov za referendum o vstopu Hrvaške v Nato navdaja z optimizmom, da bo širitev stekla, kot je načrtovano, je Appathurai odgovoril: "Vseskozi smo optimistični, da bo Hrvaška postala polnopravna članica v skladu z načrti." "Seveda pazljivo spremljamo dogajanje v Sloveniji, toda ne želimo se vpletati. Nikakršnih komentarjev ne bomo dajali, ki bi kakor koli vplivali na slovenski politični proces," je poudaril in dodal, da nihče ne more vedeti, kako se bo razpletlo v Sloveniji.

Appathurai ni želel ugibati o načrtu B. "Prizadevamo si za omenjeni cilj pod predpostavko, da ni alternative," je dejal. Vseeno pa je pojasnil, da v primeru zamude Hrvaška za to, da postane članica Nata, ne potrebuje novega vrha zavezništva. Prav tako je poudaril, da ni nihče izrazil zaskrbljenosti, da bi težave Hrvaške z ratifikacijo lahko negativno vplivale na vstop Albanije v zavezništvo.

'Hrvaški se ne mudi'

Evropski poslanec in poslanec opozicijske LDS Jelko Kacin je poročevalcu Evropskega parlamenta za Hrvaško Hannesu Swobodi predlagal sprejetje amandmaja, s katerim bi podprl pobudo evropskega komisarja Ollija Rehna za rešitev mejnega spora med Slovenijo in Hrvaško ter v tem okviru hitro nadaljevanje pristopnih pogajanj Hrvaške z EU.

Vložitev amandmaja je utemeljil z besedami, da "trenutni zastoj v pristopnem procesu Hrvaške ne vzbuja upanja, da je razmere mogoče umiriti in sprostiti v zelo kratkem času". Kot poudarja, ponedeljkova odločitev Zagreba, da bodo svoj odgovor na pobudo Evropske komisije posredovali v roku osmih dni, "daje vtis, da se Hrvaški ne mudi".

Pobuda Evropske komisije oziroma komisarja Rehna za čimprejšnji začetek mediacije je dobrodošla, je obetavna, je dovolj prožna in tudi relativno hitra, meni Kacin in dodaja, da jo je slovenska vlada že 26. februarja pozdravila in formalno sprejela.

Amandma ne prejudicira

Kacin je še prepričan, da amandma, ki ga predlaga v imenu skupine Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo (ALDE), ne prejudicira ničesar, ne glede načina in ne glede okvira mediacije. Evropski parlament bo o poročilu o Hrvaški, ki ga je konec januarja obravnaval zunanjepolitični odbor parlamenta, glasoval na plenarnem zasedanju v Strasbourgu prihodnji teden.

Odbor je tedaj "pozdravil neformalni dogovor z dne 25. avgusta 2007 med predsednikoma hrvaške in slovenske vlade o reševanju spora glede vprašanja meje pred Meddržavnim sodiščem v Haagu ter obe strani pozval, naj ta dogovor spoštujeta".

Peterle: Hrvaška naj se posveti korupciji

Swobodi je podobno pismo danes poslal tudi evroposlanec Lojze Peterle. Kot so sporočili iz njegove pisarne, poročevalcu v pismu pojasnjuje razloge za to, da bi iz svojega poročila umaknili 28. člen, ki vsebuje poziv k arbitraži v Haagu. Kot navaja, se je od sprejetja poročila v zunanjepolitičnem odboru Evropskega parlamenta zgodilo kar nekaj novih stvari, ki bi jih bilo v poročilu primerno upoštevati. Zato Peterle predlaga, da bi v poročilu namesto pozivanja v Haag navedli, da Evropski parlament pozdravlja pobudo komisarja Rehna za rešitev vprašanja meje med Hrvaško in Slovenijo.

Peterle v pismu Swobodi predlaga tudi izbris 25. člena poročila, ki za zastoj v pogajanjih Hrvaške obtožuje le Slovenijo, saj so se, kot poudarja, razmere nedavno spremenile in Hrvaško blokira več držav članic EU zaradi različnih tematik. Predlaga tudi spremembo 3. člena, ki predvideva, naj se Hrvaška posveti 'nekaterim' bolj občutljivim vprašanjem iz pristopnih pogajanj. Peterle predlaga, da naj se Hrvaška posveti 'še posebej' bolj občutljivim področjem iz pristopnih pogajanj, primera teh pa sta korupcija in boj proti organiziranemu kriminalu.

Slovenija se je bila prisiljena odzvati

Predsednik državnega sveta Blaž Kavčič je medtem danes naslovil pismo na predsednike drugih domov parlamentov držav članic EU, v katerem jih je seznanil s stališči Slovenije glede približevanja Hrvaške evroatlantskim povezavam, so sporočili iz DS.

Kavčič še poudarja, da je Hrvaška od osamosvojitve izvedla vrsto enostranskih dejanj, ki niso v skladu z  osamosvojitvenimi akti obeh držav na dan 25. junij 1991 in predstavljajo vzrok za spor glede meje. "Dejstvo je, da je Slovenija na ta dan nadzirala celoten Piranski zaliv, in dejstvo je, da meja na morju med državama ni bila nikoli določena. Slovenija pričakuje od Hrvaške, da bo resno in iskreno pristopila k pogajanjem s Slovenijo s ciljem doseganja za obe državi sprejemljivih rešitev," je še pojasnil Kavčič.