5. junija spet na referendum

DZ je na izredni seji za datum za razpis referenduma o zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki ga zahtevata SDS in SNS, določil 21. april, za datum izvršitve referenduma pa 5. junij. Največ govora je bilo sicer o omejitvi medsosedske pomoči oz. o vprašanju, ali gre tu za boj proti sivi ekonomiji ali za teptanje tradicije.

Marijan Pojbič (SDS) je v imenu predlagateljev referenduma dejal, da novi zakon glede na zdaj veljavnega v ničemer ne krepi preprečevanja dela na črno in da se od njega loči le po tem, da posega v zasebno sfero posameznika. Ponovil je, da 31 podpisnikov referendumske zahteve moti zlasti omejevanje sosedske pomoči, kar bo po njegovih besedah med ljudi prineslo razdor.

'Volivci se upravičeno sprašujejo, zakaj še potrebujemo vlado'

Minister za delo Ivan Svetlik je ponovil, da se za referendumsko zahtevo skrivajo politične kalkulacije, ki gredo v smer oteževanja dela vlade in državnih ustanov. V zvezi s sosedsko pomočjo je opozoril, da bo neki profesionalec, če bo hotel pomagati, sosedu lahko ponudil neomejen popust. Lahko se bo vključil tudi v prostovoljno društvo in sosedu pomagal s tega naslova.

Jakob Presečnik je v imenu SLS dejal, da je v Sloveniji očitno prišlo do razvrednotenja instituta referenduma in da se volivci upravičeno sprašujejo, zakaj sploh še potrebujemo vlado in DZ, če morajo o zakonih tako pogosto odločati sami. Čeprav ima SLS po njegovih besedah več pomislekov glede zakona, se njeni poslanci zavedajo, da Slovenija mora ukrepati, sicer se bo pridružila Grčiji, Irski in Portugalski.

Da je zahteva za referendum slaba, je menil tudi Franc Jurša (DeSUS). Kot je dodal, je negativna z vidika dejstva, da imata DZ in DS zakonodajno funkcijo, ter s finančnega vidika. Obenem je izpostavil, da bi Slovenija z morebitnim padcem zakona izgubila možnost, da se z okrepitvijo nadzora nad delom na črno in dvigom glob za kršitelje vzpostavi pozitiven odnos do legalnih oblik dela.

S tem se ni strinjala Sara Viler (SNS). Zatrdila je, da je zakon pomanjkljiv in nedosleden, da vzpostavlja le sankcioniranje, vzrokov slabega stanja pa ne odpravlja. SNS zakonu očita zlasti zastavljeni nadzor (širitev pristojnosti na carinsko upravo) in omejevanje medsosedske pomoči. Slednja je po njenih besedah del slovenske kulture in zgodovine, navad in kulture narodov pa se ne sme teptati.

'Delež dela na črno v Sloveniji velik'

Borut Sajovic (LDS) je dejal, da je po statistiki delež dela na črno v Sloveniji zelo velik oz. mnogo večji kot denimo v Avstriji in Švici. Minister je bil prisiljen ukrepati, je pojasnil in priznal, da zakonske rešitve morda niso idealne, da pa so solidne. Spomnil je tudi, da je bil zakon usklajen s socialnimi partnerji.

Sama uskladitev s sindikati, obrtniki in podjetniki ni dovolj, ga je v imenu nepovezanih poslancev zavrnil Vili Rezman. Zatrdil je, da z uskladitvijo s socialnimi partnerji postopek razmišljanja ni končan in da do dogovora o zakonu v DZ ni prišlo. Poslanec je prepričan, da je zakon slab, novega referenduma pa nepovezani poslanci kljub temu ne podpirajo.

Gre za shizofreno situacijo, pomladansko referendumsko mrzlico, popolno nasprotovanje vsem predlaganim spremembam in reformam, je referendumsko zahtevo v predstavitvi stališča Zaresa opisal Vito Rožej.

"Mi smo želeli ta zakon z amandmaji izboljšati," je poslance nagovoril Robert Hrovat (SDS). Spomnil je, da so v SDS med drugim predlagali, da se sosedska pomoč izvzame iz dela na črno, da pa je koalicija ta predlog "povozila" in jih označila za demagoge. "Če želimo preprečiti škodljive posledice tega zakona, nam ne preostane drugega, kot da za mnenje vprašamo državljane," je sklenil.

Matevž Frangež (SD) pa je zavrnil očitek predlagateljev referenduma, da zakon krni solidarnost. Izpostavil je, da keramičar, ki v kopalnici sosedu postavlja keramične ploščice, nima zveze s solidarnostjo, "ki je danes tako potrebna v naši deželi". Solidarnost je po njegovem mnenju tudi spoznanje poslancev, da morajo stopiti skupaj, če želijo okrepiti blaginjo, o kateri sanja Slovenija.