Jereb: Slovenija se je znova slabo izkazala pri črpanju evropskih sredstev

Slovenija je z vidika pravilnosti izvajanja proračuna ena najmanj problematičnih držav, a z vidika porabe sredstev je položaj slab. Konec leta 2018 je porabila 24,2 odstotka sredstev evropskih strukturnih in investicijskih skladov, kar je za peto leto izvajanja finančnega okvira razmeroma malo, sploh v primerjavi s petim letom prejšnjega okvira, ko je bila poraba že 37-odstotna, je pojasnil Samo Jereb, član Evropskega računskega sodišča. Je tudi ena od držav z največjo razliko med porabo konec leta 2018 in 2011.

Na vprašanje, kako pojasnjuje to razliko, Jereb odgovarja, da je del problema povezan s tem, da se je Slovenija v letih 2014 in 2015 ukvarjala predvsem s črpanjem v okviru prejšnjega finančnega okvira, zato je nekoliko pozneje začela črpati tekoča sredstva. Delno je zamudo mogoče pripisati razmeroma poznemu sprejetju pravnih podlag na evropski ravni, del problema pa izvira iz tega, da je sedanji finančni okvir zahtevnejši kot prejšnji, zato imajo več težav s prilagajanjem svojih programov novim pravilom.

Slovenija je sicer s 24,2-odstotno porabo pod povprečjem v EU, ki znaša 27,3 odstotka, medtem ko je peto leto prejšnjega finančnega okvira znašalo 33,4 odstotka, torej je bila Slovenija tedaj boljša od povprečja. Lani je bila Slovenija po črpanju sredstev peta najslabša, letos je šesta. Prehitela je zgolj Slovaško. Slabše od Slovenije so poleg Slovaške še Španija, Italija, Malta in Hrvaška, ki je na repu, je razvidno iz tabele sodišča. Najboljša je Finska, ki je porabila že več kot polovico sredstev.

Jereb je ob tem pojasnil, da je Evropska komisija od članic, ki niso izkoristile vsega načrtovanega obsega sredstev, ki jim je bil na voljo, zahtevala vračila že izplačanih predujmov v višini okoli osem milijard evrov. Ta plačila so bila potem namenjena drugim članicam, ki so za obdobje od julija 2016 do junija 2017 izvedle več investicij, kot so načrtovale. Odločbe komisije so zaupne, zato Jereb ni bil konkretnejši, je pa povedal, da med temi državami prevladujejo tiste z nizkim deležem črpanja.

73 milijonov evrov sredstev iz treh kohezijskih skladov

Še en podatek je ob tem izpostavil član računskega sodišča: Slovenija je v letu 2018 pridobila dokončno odobritev 73 milijonov evrov sredstev iz treh kohezijskih skladov – kohezijskega sklada, sklada za razvoj regij in socialnega sklada, ki so povezana z investicijami, izvedenimi v obdobju od julija 2016 do junija 2017. Za primerjavo, lani je bila ta številka nič. Tudi letošnja številka sicer po Jerebovih besedah kaže na to, da je začela Slovenija zelo počasi črpati ta sredstva.

Poleg tega je Slovenija edina država, ki v letu 2018 še ni vzpostavila sistema kazalnikov za spremljanje smotrnosti izvajanja programov, financiranih z evropskimi sredstvi, temveč ji je to uspelo šele leta 2019, je še izpostavil Jereb, ki je v Bruslju predstavil poročilo sodišča za leto 2018, v katerem revizorji ugotavljajo, da je zaključni račun EU resničen in pošten prikaz finančnega položaja EU.

Revizorji so že tretje leto zapored izrekli mnenje s pridržkom o pravilnosti finančnih transakcij, povezanih z zaključnim računom. To kaže, da v velikem delu odhodkov EU za leto 2018 ni bilo pomembnih napak. Skupna raven nepravilnosti v porabi EU je ostala v stabilnem obsegu, ugotovljenem za prejšnji dve leti. Napaka v odhodkih za leto 2018 je znašala 2,6 odstotka. Izzivi ostajajo na področjih porabe z visokim tveganjem, kot sta razvoj podeželja in kohezija.

Sodišče pričakuje, da bodo nova Evropska komisija in članice položaj še izboljšale, je povedal predsednik Evropskega računskega sodišča Klaus-Heiner Lehne. Ker proračun EU znaša le približno odstotek bruto nacionalnega dohodka vseh članic Unije, je pomembno, da njena poraba ni samo skladna s pravili, ampak da tudi prinaša rezultate in dodano vrednost, še izpostavljajo evropski revizorji, ki si želijo tudi manj zapletenih pravil in manj birokracije.

Služba vlade: Kohezijska sredstva bomo počrpali v celoti

Ocena člana Evropskega računskega sodišča Sama Jereba, ki je opozoril na počasno črpanje evropskih sredstev, se nanaša le na zadnjo fazo porabe sredstev, zanemarja pa ostale faze, ki so "v polnem teku in bodo omogočile, da bomo kohezijska sredstva počrpali v celoti", se je odzvala služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.

"Član Evropskega računskega sodišča Samo Jereb pa v svojem komentarju ob predstavitvi letnega poročila Evropskega računskega sodišča pri oceni porabe evropskih sredstev ne govori zgolj o uspešnosti države pri črpanju evropskih sredstev iz omenjenih skladov, ampak o uspešnosti črpanja evropskih sredstev na splošno – torej o črpanju sredstev tudi iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo, za katera skrbi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano," so sporočili iz službe vlade.

Poudarjajo, da se Jerebova ocena nanaša na leto 2018 in samo na zadnjo, končno fazo porabe evropskih sredstev – na zahteve za povračilo evropskega denarja iz bruseljske blagajne.

Slovenija je do konca avgusta letos Evropski komisiji posredovala za 779 milijonov evrov zahtevkov za plačila oziroma 25 odstotkov razpoložljivih sredstev, konec septembra pa se je ta številka dvignila na omenjenih 812 milijonov evrov oziroma 26,4 odstotka. Sicer pa ima Slovenija v finančni perspektivi 2014–2020 na voljo 3,068 milijarde evrov sredstev evropske kohezijske politike, ki jih lahko koristi do leta 2023.