Novico o postopku so sporočili iz stranke SNS in pri tem navedli, da je njen predsednik Zmago Jelinčič v okviru svojega ustnega poslanskega vprašanja predsedniku vlade navedel podatke iz sodbe Okrožnega sodišča v Mariboru, ki pa je javna. Kot pojasnjujejo, so sodbe v Sloveniji "dosojene v imenu ljudstva in javne, zato ne gre za nikakršno nezakonito obdelavo podatkov, kot hoče prikazati informacijski pooblaščenec".

Odzvala pa se je informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar, ki je postopek proti Jelinčiču zaradi nezakonite obdelave osebnih podatkov sprožila po uradni dolžnosti.

Med postopkom je informacijska pooblaščenka, kot poudarja, Jelinčiča 17. junija pozvala "k izjasnitvi o viru pridobitve osebnih podatkov in pravni podlagi za njihovo razkritje", odgovora pa do danes niso prejeli.

Kot pojasnjuje, je danes na urad prispel dopis SNS, s katerim so sporočili, da je Jelinčič službeno odsoten od 21. do 26. junija in da bo na poziv odgovoril v začetku tega tedna. "Se je pa očitno odločil, da nam bo odgovoril kar prek medijev," ugotavlja Pirc Musarjeva.

V stranki SNS pravijo, da so zgroženi.

Jelinčič v imenu ljudstva?

Podatki, za katere se zanima informacijski pooblaščenec, so bili po navedbah SNS posredovani tako, da je bila prebrana sodba v imenu ljudstva, "ki ni bila tajna, ni bila izrečena na zaprti obravnavi ali kar koli podobnega".

Jelinčič naj bi podatke razkril "na podlagi svojega poslanstva, saj je bil izvoljen v državni zbor, da bo delal v dobrobit državljanov in države", informacijska pooblaščenka pa mu odgovarja, da velja v Sloveniji prepoved diskriminacije.

V stranki so nad začetkom postopka zgroženi. Dodajajo, da "vladajoča koalicija svojih prizadevanj po tem, da bi Slovenijo pripeljala nazaj v enopartijski sistem, v katerem nihče ne sme povedati na glas ničesar, kar oblastnikom ni pogodu, niti več ne skriva oziroma jih ne more skrivati".

Izbrisani so Jelinčiču že dolgo trn v peti. (Foto: Dare Čekeliš)

Jelinčič je vprašanje premierju Borutu Pahorju postavil 15. junija na seji DZ, v njem pa je med drugim navedel: "Gospa Buta Krasniqi je bila rojena leta 1971 na Kosovom in je prišla v Slovenijo. Dobila je, na svojo pritožbo in na zahtevo, da dobi odškodnino, ne vem, zakaj, ogromno denarja. Mariborsko sodišče oziroma sodnik Marko Čagran ji je prisodil to: za duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostnih pravic, pravice do svobode gibanja in nastanitve zahteva 8.300 in toliko, zaradi strahu pred prisilnim izgonom iz države 4.000 evrov, za premoženjsko škodo zaradi nezmožnosti pridobitve socialne pomoči 48.000 evrov. Skratka, vsega skupaj 64.000 evrov in še nekaj. Gospa se v teh letih, odkar naj bi bila tukaj, ni niti naučila slovensko, ker se ji to ne zdi pomembno, saj bodo Slovenci poskrbeli za to, da se bo zagovarjala s svojim prevajalcem."