V ustavi piše, da ''poslanec ni kazensko odgovoren za mnenje ali glas, ki ga je izrekel na sejah državnega zbora ali njegovih delovnih teles. Ne sme biti priprt niti se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne sme začeti kazenski postopek brez dovoljenja državnega zbora, razen če je bil zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen zapora nad pet let. Državni zbor lahko prizna imuniteto tudi poslancu, ki se nanjo ni skliceval ali ki je bil zaloten pri kaznivem dejanju iz prejšnjega odstavka.'' Z njo naj bi se zagotavljalo poslancem zagotavljalo neodvisnost in samostojnost dela ter se skušalo preprečiti morebitne vplive izvršilne in sodne oblasti.
V zgodovini državnega zbora se je nanjo največkrat skliceval prvak in poslanec SNS Zmago Jelinčič, ki se je v času delovanja državnega zbora 14-krat znašel v situaciji, ko bi mu prišla prav. Nanjo se je skliceval petkrat, in sicer, ko so ga obtožili nasilništva in poškodovanja tuje stvari. Imuniteto so mu priznali dvakrat na lastno željo, sami pa so mu jo, čeprav se nanjo ni skliceval, podelili enkrat. Neuradno naj bi se nanjo skliceval tudi včeraj, ko naj bi mu policisti pojasnili, da mu v predkazenskem postopku ne pripada.
Državni zbor je sicer od začetka delovanja priznal imuniteto 14-krat, in sicer poslancem Igorju Bavčarju, Benjaminu Henigmanu, Ivu Hvalici, Jožetu Jagodniku, Igorju Omerzi, Lojzetu Peterletu, Jožetu Protnerju, Jožetu Pučniku, Petru Tancigu, Jakobu Presečniku, Pavlu Ruparju, in že prej omenjenemu Jelinčiču. Šlo je za očitke nasilništva, poškodovanja tuje stvari, razžalitve, zlorabe položaja ali pooblastil, sklenitev škodljivih pogodb in obrekovanje.
Kdo se je doslej skliceval na imuniteto in komu so jo priznali?
KOMENTARJI (39)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.