Beračenje bi Jelinčič oglobil s 1.000 evri denarne kazni. (Foto: Dare Čekeliš)

Vodja poslanske skupine SNS in predsednik stranke Zmago Jelinčič je pozval vlado, naj uredi problematiko, povezano z beračenjem. Meni, da bi morala vlada spremeniti zakon o varstvu javnega reda in miru, in sicer tako, da bi beračenje prepovedala. Za kršitev takšne določbe zakona Jelinčič predlaga izrek globe v višini 1.000 evrov.

Kot je pojasnil, je beračev iz Bolgarije in Romunije v Sloveniji vedno več, policija pa v zvezi s tem "ne naredi nič". Skupine so po njegovih besedah organizirane tako, da v Ljubljano pridejo z avtobusi, nato pa "gospodarji" po prestolnici razporedijo svoje "uslužbence". Ti berači morajo nato opraviti določeno število beračenj, "gospodarju" pa prinesti določen znesek denarja, sicer so po Jelinčičevih besedah celo kaznovani.

Po njegovem mnenju kazen, ki jo predlaga poslanska skupina SNS, ni previsoka, sploh glede na to, da je z beračenjem možno, kot je dejal, "zaslužiti" tudi do 200 ali 300 evrov na dan.

Beračenje sicer pri nas ni prepovedano, je pa v zakonu o javnem redu in miru zapisano, da "kdor na vsiljiv ali žaljiv način koga nadleguje z beračenjem za denar ali druge materialne dobrine, se kaznuje z globo 10.000 tolarjev".

Janković nasprotuje Jelinčičevemu predlogu

"To kaže na en del karakterja Zmaga Jelinčiča in njegovo nestrpnost. To karakterno značilnost pa bo zdaj v mesecu pred volitvami še poudaril." S temi besedami je ljubljanski župan Zoran Janković komentiral poslančevo pobudo. Po njegovem mnenju problema ne bi smeli reševati s prepovedjo, ampak bi morali ljudem na cesti, ki očitno nimajo zadosti sredstev, da bi se sami preživljali, poiskati zaposlitev ali jim brezplačno deliti hrano. Ob tem je Janković še poudaril, da so bili njegovi kolegi, župani glavnih mest držav EU, nedavno izjemno presenečeni nad majhnim številom beračev v prestolnici Slovenije.

Policija zavrača očitke Jelinčiča

Policija je v sporočilu za javnost zapisala, da zoper storilce prekrškov vsiljivega beračenja ukrepa v skladu s svojimi pooblastili. Prav tako vsako prijavo kaznivega dejanja sprejema z vso resnostjo in prične z vsemi aktivnostmi za odkritje storilca. Nikakor ne držijo navedbe g. Jelinčiča, da prijav kaznivih dejanj nočejo niti registrirati.

Na policiji poudarjajo, da so takoj reagirali tudi na pojave organiziranega beračenja tujcev. Jasno so pokazali, da so tovrstna dejanja v Sloveniji prepovedana ter da pristojni organi in institucije preprečujejo takšno ravnanje posameznikov ali skupin. V zvezi s kaznivimi dejanji pa lahko policija poda kazenske ovadbe na pristojno sodišče, privede osumljence ipd. Dolžnost policije je, da ukrepa v skladu z zakonodajo. Vsekakor pa policija ne ukrepa šele po izvršenih dejanjih, temveč z različnimi oblikami dela kot sta opazovanje in patruljiranje v mestnem središču, taka dejanja poskuša preprečiti. Na mestih, kjer berači postanejo vsiljivi, policija svojo dejavnost še okrepi.