Ustavno sodišče naj bi po Jelinčičevem mnenju v oktobru odločilo, da so denacionalizacijski upravičenci v Sloveniji lahko vsi "nemškutarji, ki so po vojni pobegnili ali bili izgnani v Avstrijo in so tam v večini do leta 1955, ko je začela veljati avstrijska državna pogodba, dobili avstrijsko državljanstvo".
Jelinčič je odločbo ustavnega sodišča ocenil, da se je tako premaknilo mejo za ugotavljanje slovenskega državljanstva nazaj v leto 1938, ko so "ti ljudje še imeli državljanstvo Kraljevine Jugoslavije oziroma pred začetek druge svetovne vojne". To pomeni, pravi Jelinčič, da Slovenija ne bo mogla zavrniti nobene zahteve za denacionalizacijo kateregakoli sodelavca z okupatorjem oz. kateregakoli človeka, "ki je kot nacist, pripadnik SS, gestapa ali kakorkoli drugače deloval proti Slovencem, jih pošiljal v taborišča in jih pobijal, obenem pa bo lahko vložil zahtevo za denacionalizacijo".
Po njegovem mnenju naj bi bila vrednost zahtevkov, ki so že pripravljeni na Avstrijskem, po izračunih iz Avstrije okoli 30 milijard evrov oziroma z obrestmi vred okoli 60 milijard evrov. Ustavno sodišče je sicer v zvezi s tem zavrglo sodbo vrhovnega sodišča in upravnega sodišča, ker naj bi bila kršena pravica do enakosti pred sodiščem, in zadevo ponovno vrnilo upravnemu sodišču v novo odločanje, saj sta se pokojnika, v imenu katerih sedaj njuni nasledniki zahtevajo njihovo premoženje v Sloveniji, štela za jugoslovanska državljana.
