Je to pravi protikrizni recept za mlade?

Govorci na ponedeljkovi okrogli mizi, s katero se je končal prvi nacionalni posvet o zaposljivosti in zaposlovanju mladih, ki jo je organizirala Študentska organizacija Slovenije (ŠOS), so se strinjali, da se brez intenzivnega povezovanja med državo, izobraževalno sfero in gospodarstvom stanje ne bo obrnilo na bolje. ŠOS se bo v prihodnje zavzemal, da se na nacionalni ravni sprejme Strategija zaposlovanja mladih, začne beležiti neformalne izkušnje in spodbuja povezovanje socialnih partnerjev.

Delavec ni strošek, pač pa naložba

Na razpravi so se govorci dotaknili tako štipendiranja, študentskega dela, pripravništva kot tudi spodbujanja podjetništva in različnih načinov spodbujanja zaposlovanja mladih. Predsednik ŠOS Mitja Urbanc opozarja, da smo v Sloveniji že skoraj dosegli cilj 40 odstotkov terciarno izobraženih mladih, kar pa si ne štejemo kot dosežek, ampak na žalost navajamo kot razlog za visoko brezposelnost. Beg možganov v tujino, kjer znajo ceniti znanje in kjer imajo mladi več priložnosti, da se dokažejo, bi lahko zajezili s tem, da bi delodajalci delavca končno začeli obravnavati kot naložbo, ki mu prinaša dodano vrednost, in ne le kot strošek. Poleg tega bi po njegovem mnenju morali preko praktičnega dela in strokovnega usposabljanja bolj povezati gospodarstvo in izobraževanje, da bi diplomanti imeli znanja, ki jih gospodarstvo potrebuje.

Peter Korun, mladi podjetnik in direktor Aktivne signalizacije Korun, je iz lastnih izkušenj povedal, da v Sloveniji pogreša več povezanosti med institucijami: "Posamezniku je na voljo pomoč, lahko dobi mentorstvo, so laboratoriji, nihče pa ne pove recepta. Treba bi bilo več povezovanja med vsemi temi institucijami, ki pripomorejo, da posameznik, ki si želi na podjetniško pot, lahko naredi prve korake s pomočjo ljudi, ki imajo izkušnje in so pripravljeni pomagati."

Kadrovske štipendije bi lahko ustavile beg možganov

Državni sekretar ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dejan Levanič pa je nujnost povezovanja poudaril tudi na primeru kadrovskih štipendij, ki predstavljajo most med študentom in delodajalcem. V zadnjih nekaj letih je število podeljenih kadrovskih štipendij padalo, ker v obdobju pred krizo ni bilo tolikšne potrebe po štipendijah, študenti se niso hoteli vezati na delodajalca, niti delodajalci niso kazali interesa, da bi si dolgoročno zagotovili ustrezen kader. To se je po mnenju Levaniča zdaj spremenilo. Kadrovske štipendije imajo tri pluse: ustavitev bega možganov, povezava študentov z delodajalci ter prepotrebne infrastrukturne spremembe.

Barbara Gogala, koordinatorica vseživljenjske karierne orientacije na zavodu za zaposlovanje, pa je dejala, da je pomembno, da posameznik ve, kaj bi rad počel, potem v dosego tega cilja vloži veliko truda, znanja, bolj deluje v tej smeri in se prej najde kakšna priložnost, da bo dobil delo v svoji panogi. Kako pomembno je kadrovsko svetovanje, pa je izpostavil predstavnik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Goran Lukič. Po njegovem mnenju bi se morali delodajalci aktivno vključiti v razvoj kariere posameznika, karierno informiranje in svetovanje pa vključiti že v srednješolsko izobraževanje.

Jasno je. Potrebujemo več delovnih mest!

Glavni vzrok za porast brezposelnosti med mladimi ni v njih samih, ampak v pomanjkanju delovnih mest, kar je posledica obstoječega monetarno-ekonomskega sistema, pa je na mednarodni konferenci o priložnostih za razvoj kompetenc ter talentov mladih povedal Peter Gabor iz zavoda za zaposlovanje. Gabor opozarja, da se bo ta sistem moral spremeniti. Sicer zavod za zaposlovanje vključuje mlade v ukrepe aktivne politike zaposlovanja, v sklopu katerih izvajajo številne programe, ki mladim med drugim omogočajo informiranje o trgu dela in učenje veščin vodenja kariere. Poleg tega pa med mladimi spodbujajo samozaposlovanje, razne oblike usposabljanja in nudijo denarne spodbude, je dejal Gabor.

Med drugim je izpostavil projekt razvoja in promocije storitev ter programov za vseživljenjsko karierno orientacijo brezposelnih. V okviru tega izvajajo delavnico za dolgotrajno brezposelne z naslovom Če želim, da bi bilo nekaj drugače, moram nekaj spremeniti. Kot je pojasnil, se je po obisku delavnice okoli 20 odstotkov udeležencev v roku pol leta zaposlilo. Ostali pa so postali bolj samoiniciativni, ustvarjalni in proaktivni iskalci zaposlitve.