Irma Pavlinič Krebs (Foto: Damjan Žibert)

Vlada predlaga novelo zakona o sistemu plač v javnem sektorju, s katero želi omogočiti, da bi kolektivna pogodba in njene spremembe lahko veljale tudi, če jih ne podpiše večina reprezentativnih sindikatov, ampak manjše število sindikatov iz vsaj štirih različnih dejavnosti, katerih članstvo presega 40 odstotkov vseh zaposlenih v javnem sektorju.

Aneks h kolektivni pogodbi za javni sektor in dogovor, ki bi določala vzdržno politiko na področju plač v javnem sektorju, je v ponedeljek podpisalo šest od 29 reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, zaradi česar vladi ni uspelo dogovoriti ukrepov o zamrznitvi plač.

Za veljavnost bi namreč po sedaj veljavni rešitvi morala podpise prispevati večina reprezentativnih sindikatov, ki predstavljajo vsaj štiri različne dejavnosti. Ta kvorum bo še naprej v veljavi, a bo v nadaljevanju, če ne bo izpolnjen, možno ugotavljati veljavnosti tudi po kriteriju članstva oz. bodo spremembe veljavne, če jih bodo podpisali sindikati, ki zastopajo vsaj 40 odstotkov zaposlenih v javnem sektorju iz vsaj štirih dejavnosti.

Zakonske spremembe po besedah ministrice za javno upravo Irme Pavlinič Krebs ne bodo veljale za nazaj, ampak bodo vse sindikate po uveljavitvi zakona znova pozvali k podpisu aneksa in dogovora, ki predvidevata zamrznitev plač v javnem sektorju.

Za zakon vlada državnemu zboru predlaga nujni postopek. DZ bo tudi predlagala, naj zakon obravnava na izredni seji, ki naj bi bila najpozneje do 7. septembra.

Ministrica: Vlada je poiskala najmanj konfliktno rešitev

Po usklajevanjih v preteklem tednu je postalo jasno, da ni za nikogar sprejemljivo, če bi plačni del kolektivne pogodbe prenesli v zakon. Ker bi v tem primeru o stavki razmišljali vsi javni uslužbenci, je vlada poskušala najmanj konfliktno rešitev, pravi ministrica.

'Česa takšnega še nismo videli v Evropi'

"Ocenjujemo, da gre za poseg v obligatorni del kolektivne pogodbe z zakonom, kar se v Evropi še ni zgodilo, mogoče kje v Afriki," je za oddajo Svet na Kanalu A dejal vodja pogajalske skupine Janez Posedi. "Uporabili bomo vsa pravna sredstva, da to uredimo."

Pavlinič Krebsova je takšne posege zavrnila in še enkrat poudarila, da ni korektno, da manjšina, kot je določena danes, lahko odloča o usodi večine. Dodala je, da bi usklajevanje plačnih nesorazmerij, kar zahtevajo Posedijevi sindikati, pomenila 150 milijonov dodatnih sredstev, kar pa v trenutnih razmerah ni mogoče zagotoviti.

'Odrazilo se bo, koliko članov kdo zastopa'

Da pa danes predlagana rešitev ni idealna, pravi tudi predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj . V dani situaciji, ko se izognejo spremembam zakona, ki bi razveljavile tarifne dele kolektivnih pogodb, pa je vsekakor bolj ugodna varianta. Dodaja, da se bo sedaj na nek način odrazilo, koliko javnih uslužbencev kdo zastopa.

Zdajšnja formulacija je namreč "povsem nerealno povečevala vpliv zlasti najmanjših sindikatov, ki so praviloma poklicni sindikati. Ti pa imajo praviloma zelo ozke interese in jih splošna vprašanja, kar zadeva zaposlene, manj zanimajo," pravi Štrukelj.