Slovenija

Je jedrska energija prihodnost ali zabloda?

Ljubljana, 21. 03. 2011 15.46 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min

"Do konca tega stoletja ne bomo izšli iz jedrskega kroga," ugotavljajo slovenski strokovnjaki, ki kljub temu pozivajo politike, da pristopijo k izdelavi drugačnega razvojnega vzorca.

Okrogla miza o jedrski energiji - 3
Okrogla miza o jedrski energiji - 3 FOTO: Blaž Garbajs

Po nesrečnih dogodkih na Japonskem so se tako v svetu kakor tudi pri nas v javnosti pričela kresati mnenja o pozitivnih in negativnih učinkih ter strahovih pri uporabi jedrske energije. Da bi ugotovili, ali je jedrska energija naša energetska prihodnost, kakšno je tveganje v Sloveniji in ali imamo alternative, so danes za skupno mizo sedli priznani slovenski poznavalci jedrske tehnologije, okoljevarstveniki, filozofi ter ostali priznani strokovnjaki.

Hlajenje reaktorja na Japonskem
Hlajenje reaktorja na Japonskem FOTO: Reuters

O varnosti krške nuklearke

"Ob tej nesreči smo ponovno ugotovili, da ne poznamo vseh tveganj našega ravnanja v okolju in da garancije strokovnjakov o stoodstotni varnosti ne držijo. Nič ni stoodstotnega!“ je najprej opozoril okoljevarstvenik in profesor na ljubljanski filozofski fakulteti Dušan Plut. Ob tem so govorci seveda najprej izpostavili vprašanje varnosti nuklearke v Krškem. Strokovnjak za jedrsko energetiko Tomaž Žagar je dejal, da je Nuklearna elektrarna Krško najmočnejše potresno grajena elektrarna Evropi in hkrati tudi ena izmed bolj varnih v Evropi. Obstajajo pa razlike v Evropi in s tega stališča podpira stresne teste, ki bi bili enaki za vse jedrske elektrarne. Po Žagarjevih pojasnilih je bil Nek projektiran in zgrajen za 0,3 težnostnega pospeška (g), "lomiti" bi se začel pri 0,6 g. "To je večji pospešek, kot so ga doživeli na Japonskem," je poudaril. Poleg tega je tik zraven Krškega potresno zgrajen jez, ki zdrži še močnejše potrese, za jezom pa je bazen, ki bi zagotavljal dovolj vode za hlajenje elektrarne, če bi Sava nehala teči. Električno napajanje je zagotovljeno z različnimi vodi, poleg tega ima dva dizelska agregata, gradijo pa še tretjega na drugi lokaciji in na drugačen način, je pojasnil.

Zaradi visoke stopnje varnosti tako Žagar ne vidi pravega razloga za paniko med Slovenci in poudarja, da je treba čustveni vidik, ki se je ob nedavni nesreči na Japonskem še pojačal, pri nadaljnjih odločitvah primerno obravnavati. Kot pravi, ima sicer jedrska energija najmanjši vpliv na zdravje na količino proizvedene energije, kar bo tako ostalo tudi po nesreči na Japonskem.

'Jedrske elektrarne povzročijo katastrofo, ko se pokvarijo, termoelektrarne, ko delajo pravilno!'

Enako mnenje je izrazil tudi predstojnik nuklearne klinike ljubljanskega kliničnega centra Sergej Hojker, ki je prepričan, da jedrska energija ne škoduje, obstaja samo nevarnost nesreče. Z njim se je strinjal tudi asistent na ljubljanski filozofski fakulteti Luka Omladič, ki je poudaril, da jedrske centrale "povzročijo katastrofo, ko se pokvarijo, termoelektrarne pa povzročajo katastrofo, ko delajo pravilno".

Jedrska elektrarna Krško
Jedrska elektrarna Krško FOTO: Damjan Žibert

'Nek bo obratoval vsaj do leta 2040'

Dekan novomeške visoke šole za tehnologijo in sisteme Peter Novak meni, da bo Nek obratoval vsaj do leta 2040. "Do konca tega stoletja ne bomo izšli iz jedrskega kroga," je poudaril in dodal, da se spremembe v energetiki dogajajo v časovnih obdobjih med 30 in 50 let. Na obnovljive energetske vire bi lahko po njegovih besedah hitreje prešli le ob ustavitvi rasti prebivalstva, za kar pa obstaja le malo možnosti. "Pritisk prebivalstva je prevelik. Vsi živimo od energije,“ je dejal in kot eno od možnosti za razvoj energetike navedel razvoj manjših jedrskih reaktorjev, ki bodo namesto sedanjih 1500-megavatnih reaktorjev zmogli od 50 do 100 megavatov moči. Ti bodo lažje obvadljivi in bodo zato predstavljali mnogo manjšo nevarnost. "A če se v jedrski elektrarni nato kar koli zgodi, če pride do sinergije negativnih učinkov, naše gospodarstvo škode, ki bi nastala, ne more pokriti! To je glavna dilema pri odločanju, ali naj nadaljujemo to pot,“ je še dodal.

Okoljevarstveniki: Slovenija bi morala izdelati in proučiti tri scenarije

Plut je sicer prepričan, da bo treba v prihodnje iskati drugačen razvojni vzorec. Pred razmišljanjem o tem, katere vire energije uporabljati, si je treba postaviti temeljno vprašanje – ali se lahko obstoječi razvojni model trajne rasti nadaljuje na omejenem planetu z vse večjim številom prebivalstva. Zato je pozval politike v državi, da pristopijo k izdelavi drugačnega razvojnega vzorca.

Preverjanje radiacije
Preverjanje radiacije FOTO: Reuters

Za Slovenijo bi bilo treba po njegovem mnenju izdelati tri scenarije. V fosilno-jedrski scenarij sta vključena tako drugi blok nuklearke kot šesti blok šoštanjske termoelektrarne (Teš 6), v drugem scenariju stabilizacije porabe električne energije Teša 6 ni, Nek pa le do leta 2023 (je obnova četrtega in petega bloka ter bistveno večja vloga zemeljskega plina).
Tretji pa je radikalni okoljski scenarij, ki izhaja iz zmanjšanja porabe elektrike za faktor 2, zaprtje Neka do 2023, radikalno zmanjševanje fosilnih virov in bistveno večje vlaganje v obnovljive vire energije, je še dodal Plut.

Vprašanje radioaktivnih odpadkov?

Po njegovi oceni imajo vsi viri energije z vidika okolja tudi negativne posledice, vključno z obnovljivimi viri energije. Temeljni problem Neka, katerega lokacija je bila po njegovih navedbah politično izsiljena, je vprašanje, kaj se bo zgodilo z izrabljenim jedrskim gorivom.

Vendar pa je po Žagarjevih besedah le "rešitev" za izrabljeno gorivo, in sicer v mešanem oksidnem gorivu, ki se ga da reciklirati. Goriva se da reciklirati v višini 26 odstotkov – v Neku danes uporabijo le štiri odstotke goriva, je dejal in dodal, da danes to delajo Francozi, Japonci, Nizozemci in Švicarji.

 

KOMENTARJI (62)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Schtrom
22. 03. 2011 07.11
Dejstvo je to, da brez jedrske energije še nekaj časa ne bomo mogli. Alternativni viri so premalo razviti, sploh pa niso mogoči povsod. Pri nas definitivno niso mogoči sploh ne v takem obsegu, da bo pokrival potrošnjo. Tako da, če/ko se zapre Krško, potem moramo uvažati elektriko. Pa naj bo to čez 20 ali 200 let. Upam da zeleni potem ne bodo jokali, da kupujemo umazano energijo. To stranko bi morali prepovedati.
klemenju
22. 03. 2011 06.41
no sončna bi pri nas še manj ur delovala na nazivni moči ()verjetno med 500 in 700h), veterna pa tudi odvisno od lokacije (mora bit veter med 10 in 30k/h, ker drugač ne proizvaja): Tak, da za nadomestitev nuklearko bi potrebovali okoli 10x močnejšo sončno elektrarno. Glede na stroške sončne elektrarne (na MW moči bi blo verjetno okol 2mil. evrov)si lahk kar preračunate kaka investicija bi bla to, če bi seveda imel plac za postavitev. 690MW (NEK)x10= 6900 SE x 2miljona= 13,8 miljarde evrov (cena bi še nihala za par miljard glede na velikost posamezne elekrarne, ker ene tak ne moreš tak velike naredit, ker to bi ble celice na 200-500 kvadratnih kilometrih) Ob tem bi seveda šlo za sobvencije naslednji 15 let (tak dolgo se podpiše pogodba) pol državnega proračuna, ker brez subvencij se sončna energija pri takih cenah ne splača.
klemenju
22. 03. 2011 06.22
s1m0n: talum naj bi porabil okoli 1,2TWh letno (še par let nazaj 1,7) nuklearka pa proizvede okol 4,5TWh kar pomeni da Talum porabi okol 27% energije ki jo proizvede NEK oziroma okoli 53% Slovenskega deleže (če dobijo Hrvati še polovico) energije iz NEK Drugač pa ko se gleda poraba ali proizvodnja se nikol ne gleda moč (W,MW;...) ampak poraba-prizvodnja (Wh,MWh,...), ker ti lahko narediš npr. sončno ali pa veterno elektrarno z isto močjo kot nuklearka pa boš proizvajal še vedno dosti manj energije (sončna naj bi delovala na nazivni moči okoli 1000h, veterna 2000h , nuklearka pa 7000h letno)
g0gY
22. 03. 2011 05.58
@s1m0n je pa ena tretina celotne energije ko je proizvede JEK :D
kyuubi123
22. 03. 2011 02.00
marjanka vse se naucis iz napak, mogoce se strasno slisi, ampak malo poisci po internetu bos nasla veliko nesrec in skorajsnih nesrec v nuklearkah-
Tomozuki
22. 03. 2011 01.20
In kaj naj bi bili te famozni obnovljivi viri energije? Podobno, kot če bi želel na kolesu imeti klimo, Hi-Fi, 500W tubo in 100W žaromet. Seveda bi vse to poganjal 3W dinamo. Kdo bo pa zmanjševal potrošnjo energije? Sej ni realno. Vsaj TV dandanes porabi minimalno 3x več energije kot stari CRT, več je klima naprav, plinske gorilnike nadomeščajo steklokeramične plošče in še bi se dalo naštevat. In vse to bojo poganjale vetrnice in solarna energija (hidro je pa že tako zasedel skoraj vse možne lokacije)? Dobro jutro. NEK 2 je za nemoteno funkcioniranje slovenskega omrežja in nižjih stroškov na daljši rok (ne bo več uvoza elektrike) tak nujno potreben kot ribam voda. Odlagališče v vsakem primeru bo. Ali pa si vsak naj pripomočke po končanem obsevanju nese domov in jih skladišči v kleti. Ker tudi to je del NSRAO, ne samo material iz Krškega.
makajjezvami
22. 03. 2011 01.07
+1
Ja filozof je pa res kredibilen strokovnjak za energetiko
s1m0n
22. 03. 2011 00.22
marjanka9, Talum porabi 124MW še vseeno ni to 1/3 porabe slovenije ampak le 9%!
williamwallace
22. 03. 2011 00.21
jedrska energija nikoli ni bila prihodnost. prihodnost je bila v očeh kapitalistov!
goso
22. 03. 2011 00.12
Noben ni umrl zarad jedrske, prej zarad kajenja al pa preveč mesa v hrani. Odgovor bo seveda, da so umrli nekadilci in vegetarijanci...
marjanka9
22. 03. 2011 00.07
Za Tehnokrata precejšnja napaka.
marjanka9
22. 03. 2011 00.06
Tehnokrat Res je. Malo več, kot jo porabi Talum.
Tehnokrat
22. 03. 2011 00.04
@ marjanka9 21.03.2011, 23:58 Ja, zmotil sem se. Ampak tudi 1/3 je ogromen delež.
marjanka9
22. 03. 2011 00.00
Ofca1A Res zanimivo... V čigavem interesu je da nimamo vetrne elektrarne? Kateri loby je že to?
marjanka9
21. 03. 2011 23.58
Tehnokrat Kaj ni iz NEK cca 35%? To je cca 1/3, veš?
marjanka9
21. 03. 2011 23.57
s1m0n Poglej si malo podatke. Radioaktivnost pri NEK je najnižja v Sloveniji ... Verjetno to jabolka odnesejo, ne?
krnekdoo
21. 03. 2011 23.56
Preiti je treba na zanesljive jedrske tehnologije, ki so mnogo varnejše, mnogo bolj učinkovite in proizvedejo veliko manj odpada kot obstoječe. Vse to že obstaja, in je bilo že preizkušeno. Pogooglajte; MSR thorium fuel cycle
marjanka9
21. 03. 2011 23.55
kyuubi123 Malce se mimo pihnu. Pri nuklearnih elektrarnah se pa ne učimo na napakah. Ni popravnih izpitov.
marjanka9
21. 03. 2011 23.52
Jaz ne vidim nikjer nobenega pritiska prebivalstva. Kaj Slovenija nima negativne natalitete? Mogoče nam jo priseljenci malce popravljajo. Smo pa na evropskem vrhu po številu samomorov.
Tehnokrat
21. 03. 2011 23.52
Sploh pa je varnost v jedrskih elektrarnah višja kotv najbolj varovani banki na svetu - reaktor obdaja zadrževalni hram, ki je dovolj debel da bi ostal cel tudi če bi vanj trčilo potniško letalo. Reaktor tudi ves čas hladi poseben sistem, ki ima tudi rezervno napajanje na dizelski agregat. V Fukušimi je prišlo do nesereče ker je cunami zalil napeljavo in agregate, ki so poganjali črpalke. Verižna reakcija v reaktorju, ki so ga zaustavili, je še vedno ustvarjala toploto, ki je segrevala vodo, zaradi česar je prišlo do reakcije s cirkonijevo zlitino na gorivnih elementih, pri čemer se je tvoril vodik, ki ga kot vemo, rado raznese. In pri odvajanju v nek drug prostor ga je tudi zares razneslo, kar je bila prva eksplozija. Verižna reakcija pa je še naprej potekala, kar je pričelo taliti reaktor, zato zdaj iz helikopterjev mečejo vreče z borovim peskom, ki deluje kot nekakšen moderator - snov ki, zavira verižno reakcijo. Skratka, v Krškem je vse varno.

Piškotki

To spletno mesto uporablja piškotke. S piškotki zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejši pregled vsebin, analizo uporabe, oglasne sisteme in funkcionalnosti. S klikom na »Strinjam se« dovoljuješ vse namene obdelave. Posamezne namene pa lahko izbiraš in urejaš s klikom na »Nastavitve piškotkov«. Več o piškotkih lahko prebereš tukaj.

Omogoči uporabo piškotkov za ogled video vsebin, za boljše delovanje in napredno oglaševanje in si ob pregledu vsebin zagotovi optimalno uporabniško izkušnjo. S klikom na »Strinjam se« dovoljuješ vse namene obdelave. Posamezne namene pa lahko izbiraš in urejaš s klikom na »Nastavitve piškotkov«. Več o piškotkih lahko prebereš tukaj.