Janša: Nižji standard zaradi zamud pri ukrepanju

Politična jesen se je s koncem dopustov za politike zdaj očitno začela zares. In odvija se po napovedanem scenariju, ki je predvideval, da bo burno in vroče.

Na kratkem sestanku predsednikov parlamentarnih strank in vodij poslanskih skupin so razpravljali o vnosu fiskalnega pravila v ustavo, sanaciji bank in novem konceptu upravljanja državnega premoženja.

Premier Janez Janša je že ob prihodu na srečanje napovedal, da dvotretjinske večine za vnos pravila v ustavo ne pričakuje, kar se je tudi po slabi uri izkazalo kot točno. Opozicija je namreč vnosu fiskalnega pravila v ustavo nasprotovala, Janša pa je zavrnil tudi možnost, da bi namesto vpisa v ustavo pripravili le zakon o fiskalnem pravilu, kot je predlagala opozicija.

Janša pravi, da to ne bi bilo dovolj, saj se je Slovenija zavezala, da bo zlato pravilo implementirala na ustavni ali podobni ravni. Vlada zato takšnega zakona ne bo predlagala, saj bi "naši partnerji to vzeli kot slabo šalo", je dejal Janša.

Janša je sicer ponovil stališče, da je vnos fiskalnega pravila v ustavo pomemben zaradi moči signala, ki bi ga s tem Slovenija poslala finančnim trgom in tistim, ki jim je obljubila, da bo znižala javnofinančni primanjkljaj in prenehala biti "tveganje za celotno evroskupino".

Vlada bo skušala po njegovih besedah v nastalih razmerah narediti tisto, kar lahko naredi, a sama za to stanje ne prevzema odgovornosti. "Odgovornost imajo tisti, ki imajo moč, in to je trenutno šest glasov v državnem zboru," je dodal.

Janša je sicer prepričan, da bodo Slovenija v vpis fiskalnega pravila v ustavo prisilile okoliščine. Premier še vedno dopušča možnost vezave zaupnice na vpis fiskalnega pravila v ustavo ali na druge nujne ukrepe. Prav tako ostaja možnost vezave zaupnice na ukrepe, "ki so potrebni, da koalicija normalno deluje", je dodal.

Po besedah predsednika vlade pa bi moralo več vznemirjenja v javnosti moralo povzročati dejstvo, da zamude pri ukrepanju stanejo in da se bodo odrazile v padcu standarda, ki bo večji kot bi to bilo potrebno.

"Likvidnost te države oziroma možnost, da v Sloveniji vsak mesec izplačamo pokojnine in plače v javnem sektorju, je odvisna od tega, da najemamo nove dolgove, ki jih najemamo zato, da plačujemo stare, kar je praktično nemogoče ob takšnem padcu bonitenih ocen" je še dejal Janša, ki svari, da smo na meji likvidnosti.

V oddaji SVET pa so poročali, da je zelo nezadovoljen sestanek zapuščal minister za finance Janez Šušteršič, ki je opozoril, da je Slovenija zdaj le še korak od tega, da jo oceni kot državo, ki ji ne gre posojati denarja. Ob tem je opozoril, da je bolj od domačih pogledov pomembno to, kaj o tem vprašanju mislijo tisti, ki Sloveniji narekujejo možnost nastopanja na trgu državnega dolga. Zakon po njegovem nima takšne teže, tudi če bi bil sprejet z veliko večino, saj ga je moč enostavno obiti.

Janković: Janša lahko govori kar hoče; opozicija ni odgovorna

Prvak SD Igor Lukšič je predlagal, da bi vendarle sprejeli zakon o fiskalnem pravilu. "Imamo zakon, ki uživa 100-odstotno podporo in ni razloga, da ga ne bi sprejeli. Če to ni dovolj jasen signal tistim, ki bi eventuelno morali odločati o Sloveniji kot možni kreditojemalki, potem ne vem, kaj bi bilo," še pravi Lukšič, ki sicer od vlade pričakuje, da bo začela ukrepati. Pri tem pa obžaluje, da na mizi ni bilo zadnje različice zakonov, ki so jih usklajevale parlamentarne delovne skupine.

Glede vnosa fiskalnega pravila v ustavo je SD svoje stališče, da sprememba ustave ni potrebna, pripravljena spremeniti, če se pridobi nedvoumno stališče pravne stroke, da je vnos pravila v ustavo edina možnost, in da se glede tega pridobi tudi zagotovilo ustreznih predstavnikov Evropske komisije, da druge poti ni.

Še manj pa je od sestanka pričakoval predsednik Pozitivne Slovenije (PS) Zoran Janković, ki meni, da lahko Janša govori, kar hoče, opozicija pa po njegovem nikakor ni odgovorna za trenutno stanje.

"Gre za nepotreben sestanek in izgubo časa," meni Janković, saj po njegovih besedah ni bilo pripravljeno nobeno gradivo, pravi. To je ponazoril s problematiko sanacije slabih terjatev bank. Dejal je, da je tudi sam za ureditev tega vprašanje, a so o tem odprta še vsa vprašanja, kot so – koliko je naložb, kdaj so bile dane, kakšna so zavarovanja, koliko je bilo slabitev, kdo bo kril večino stroškov za sanacijo bank in podobno.

Na vprašanje, kakšno prihodnost napoveduje vladi, pa je prvak PS odgovoril, da ta vlada sama sebi piše črno prihodnost, glede tega pa nima nobenih pričakovanj.

Koalicija nima težav sama s seboj, ampak z opozicijo

Po pisanju nekaterih medijev naj bi se nam namreč v času, ko se Slovenija zadolžuje na meji vzdržnega, ker nam bonitetne hiše tudi zaradi politične nestabilnosti in poglabljanja sporov v slovenski politiki nižajo bonitetne ocene, pripravljala še menjava vlade.

A v koaliciji pravijo, da ni tako. Na sestanku koalicije danes tako menda o morebitni rekonstrukciji vlade sploh ni bilo govora.

Po besedah vodje poslanske skupine NSi Mateja Tonina so se pogovarjali o strateških stvareh, pri čemer so "premleli vse od fiskalnega pravila, bank, holdinga, davkov ..." 

Viri blizu koalicije sicer pravijo, da koalicija trenutno vse napore usmerja v protikrizne ukrepe, kamor spadajo zapis fiskalnega pravila v ustavo, izvedba pokojninske reforme, reforma trga dela in zagon gospodarstva. Še največji spori naj bi se dogajali med SDS in Državljansko listo (DL), pri kateri niso zadovoljni z odpiranjem vprašanj o rdečih zvezdah in praporščakih, čemur smo bili priča ob državni proslavi. A glede načinov reševanja Slovenije naj bi bila koalicija precej poenotena. To je po današnjem sestanku zagotovil tudi Andrej Šircelj iz SDS.

Veliko trši oreh naj bi bila po mnenju vira opozicija. Če se je SD še pripravljen pogovarjati in pogajati o določenih rešitvah, naj bi Pozitivna Slovenija (PS) vodila povsem svojo politiko, nedovzetno za kakršno koli drugo mnenje. Pri tem vir še posebej opozarja na borbeni poslanki Mašo Kociper in Alenko Bratušek. Slednja naj bi namreč želela delovati kot rešiteljica slovenskega proračuna, hkrati pa je prav za to, zdaj prazno vrečo pred leti skrbela kot direktorica direktorata za proračun na ministrstvu za finance.

Seveda obstaja možnost, da je tisti, ki se je že ali se bo odločil vreči puško v koruzo, kar sam premier Janša. In bilo bi mogoče, da se tako odloči brez vnaprejšnjega opozorila, še meni vir. S tem bi se povečala predvsem možnost, da dobimo tehnično vlado.

Kdo se igračka z državo?

Da je trenutno glavna težava Slovenije pomanjkanje politične volje in trmasto vztrajanje politikov pri svojem, ni velika skrivnost. Vprašanje pa je, ali bodo politiki po počitnicah obrnili ploščo.

"Če zdaj ne bomo sposobni stopiti skupaj, potem ta politika ni vredna pet para," pravi predsednik DL Gregor Virant, ki je tudi napovedal, da na sestanku ne bodo dosegli soglasja glede vnosa fiskalnega pravila v ustavo.  

Vztrajanje opozicije pri nasprotovanju zapisu fiskalnega pravila v ustavo je sicer Virant označil za "veliko tveganje". Ob tem je menil, da tisti, ki temu nasprotujejo, s tem prevzemajo zelo veliko odgovornost za tisto, kar se bo s Slovenijo v nadaljevanju dogajalo na mednarodnih finančnih trgih. "To so resne stvari in mislim, da se malo igračkajo z državo."

Prvak Državljanske liste je povedal še, da se v koaliciji vsi strinjajo, da je treba javni sektor še naprej racionalizirati, tudi z zmanjševanjem števila zaposlenih. Kolikšna bo ta racionalizacija in ali bo potekala le na mehki način ali pa tudi z iskanjem poslovnih presežkov, pa so podrobnosti, ki jih bo treba še doreči, je dejal.

Tudi predsednik SLS Radovan Žerjav meni, da bi moral vsak narediti kak korak nazaj. "Kajti če bo vsak vztrajal pri svoji politični taktiki in bo gledal težave skozi svoja politična očala, potem ne bomo rešili ničesar," je dejal in dodal, da potrebne povezovalnosti ne bo, dokler bo vsak iskal napake drugega.

Prvak stranke DeSUS Karl Erjavec pa ocenjuje, da bi bilo za Slovenijo trenutno najslabše, če bi v primeru padca vlade prišlo do predčasnih volitev. "To bi namreč pomenilo, da bi dodatno izgubljali dragoceni čas," je dejal in dodal, da je zato v primeru, da bi vlada padla, potreben dogovor celotne politike o tem, kako naprej.

Reševanje naj bo boleče za banke in njihove lastnike

Glede načina sanacije slabih bančnih terjatev pa so v SD prepričani, da je najcenejša rešitev prek kapitalske ustreznosti oziroma na način, ki bo boleč za banke in njihove obstoječe lastnike.

Rešitev tako vidijo v tem, da se država poplača za odkup slabih terjatev s prevzemom po vrednosti ustreznega lastniškega deleža v bank ali pa da se za prenos slabih terjatev najprej opravijo ustrezne slabitve kapitala, nato pa država banke dokapitalizira.

Glede državnega holdinga pa v SD sicer ocenjujejo, da je obstoječa ureditev z Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb RS začela dajati rezultate, zato spremembe niso potrebne in niso prioriteta.

Veliko možnosti Slovenija nima, zato naj Janša ne beži pred odgovornostjo

Politični analitik Matej Makarovič pa meni, da za Slovenijo vsekakor ni dobro, da bi se vlade menjavale kar vsako leto. "Janša je prevzel odgovornost za vladanje, vedel je lahko, kaj ga čaka, in od te odgovornosti zdaj niti on niti kdo od njegovih koalicijskih partnerjev ne bi smel bežati. Njegova vlada je šele za začetku mandata, zato se mora po najboljših močeh potruditi, da uveljavi napovedane reformne ukrepe," meni Makarovič.

"Pri tem sicer ne bo dobila podpore za ustavne spremembe, ker se je opozicija očitno odločila, da bo vlado za vsako ceno ovirala tudi pri ukrepih, ki bi bili za Slovenijo nujni, lahko pa se vseeno poskuša uskladiti s socialnimi partnerji o vseh drugih ukrepih in tako bistveno zmanjša tveganje njihove zavrnitve na referendumu. Če ji je to uspelo pri zakonu o uravnotežitvi javnih financ, ji lahko morda uspe tudi pri nadaljnjih reformah. Torej: tudi v zelo verjetnem primeru zavrnitve ustavnih sprememb bi bilo zelo narobe, če bi sedanja vlada to uporabila kot izgovor za beg pred prevzeto odgovornostjo za vladanje," še dodaja.

Prepričan je tudi, da čeprav jamstva za uspeh tudi v primeru ohranitve sedanje vlade ni, so ostale možnosti še slabše ali težko izvedljive. "Janković je že večkrat pokazal, da nima nobene konsistentne vizije in je za vladanje v sedanjih pogojih očitno nesposoben. Tehničnega mandatarja pa bo težko najti, saj bo glede na visoko stopnjo politične polarizacije težko priti do sposobnega mandatarskega kandidata, ki bi bil hkrati sprejemljiv za vse glavne politične akterje," zaključuje Makarovič.