V sredinem nastopu pred Varnostnim svetom Združenih narodov je ameriški državni sekretar Colin Powell, ko je predstavil dokaze o iraških kršitvah, omenil tudi Slovenijo.
Po ameriških podatkih naj bi se iraški predstavniki v letih 1999 in 2000 pogajali s podjetji iz Romunije, Indije, Rusije in Slovenije o nakupu strojev za proizvodnjo magnetov. Kot v današnji izdaji piše dnevnik Večer, v Sloveniji le eno podjetje, Iskra Magneti, izdeluje magnete. Direktor komerciale v podjetju Aleš Sokan pa je izjavil, da v njihovem podjetju niso imeli stikov z iraškimi kupci.
Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel pojasnil, da je šlo leta 1999 in 2000 za poskuse komercialnih poslov, ki se niso posrečili, saj jih je slovenska stran v kali zadušila. Nekateri celo namigujejo, da naj bi se Powell zmotil in je morda mislil Slovaško in ne Slovenijo.
Po besedah direktorja komerciale pri Iskri Magneti Sokana v njihovem podjetju niso imeli stikov z iraškimi kupci. Podjetje Iskra Magneti dela predvsem magnete za avtomobilsko industrijo za antiblokirne zavorne sisteme, okoli 25 odstotkov proizvodnje pa obsegajo tudi magneti, ki so sestavni del električnih števcev. Kot je pojasnil Sokan, je podjetje pri tem sodelovalo z veliko tovarno električnih števcev v Iranu, a to s tem nima nikakršne zveze.
Spomenka Kobe z Instituta Jožef Stefan je pojasnila, da so v sodelovanju s tem podjetjem že pred leti razvili visokoenergetske magnete, ki omogočajo miniaturizacijo. "Z razvojem se ukvarjamo še naprej, uporabni pa so na mnogih področjih, pri telefoniji, mobilni telefoniji, v računalništvu in podobno. Za kakšno posebno vojaško aplikacijo teh magnetov še nismo slišali, sicer pa ta tehnologija ni pod posebnim nadzorom, vsaj pri nas ne," je dejala Kobetova.
Predsednik obrambne industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije Dušan Bevc je opozoril, da je šlo po njegovem mnenju prej za poskus trgovanja ali prekupčevanja s temi snovmi kot za izvoz v Sloveniji narejenih izdelkov. "Ob tem je treba vedeti, da gre pri tem za dvojno tehnologijo, ki je uporabna za civilne in za vojaške namene. Promet s temi tehnologijami določa zakon o izvozu blaga z dvojno rabo, ki so ga sprejele vse članice OECD in EU. V Sloveniji velja že dve leti, velja pa za vsa slovenska podjetja. Za podjetja, ki izvažajo vojaško orožje in opremo, namreč velja poseben zakon," je pojasnil Bevc. Kot je še opozoril, je zakon zelo širok, problem pa je v tehničnih specifikacijah. Po njegovih besedah jih vsako podjetje mora poznati, in če jih preseže, mora za dovoljenje za izvoz vprašati pristojno ministrstvo.
Po zakonu o izvozu blaga za dvojno rabo je za dovoljenja za izvoz pristojno ministrstvo za gospodarstvo. Kot je povedala Lejla Kogej z omenjenega ministrstva, doslej še nobeno podjetje ni pridobilo dovoljenja za izvoz blaga za dvojno rabo. Pred časom je eno podjetje zaprosilo za dovoljenje, vendar je kasneje prošnjo umaknilo, je dejala.
Seznam blaga za dvojno rabo, ki ga je sprejela vlada, obsega kar 159 strani, v njem pa je našteto blago, s katerim je mogoče pridobiti orožje za množično uničevanje, nadalje oprema za obdelavo materialov, elektronska oprema, računalniki, telekomunikacije in varnost podatkov, senzorji in laserji, oprema za navigacijo, letalstvo in pomorstvo ter za pogonske sisteme, vesoljska plovila in sorodno opremo.
Iz omenjenega seznama je mogoče razbrati, da naj bi bili sporni izdelki, katerih izvoz je bil preprečen, "magnetni viseči ležaji, ki so posebej konstruirani za rotor plinske centrifuge".
V Sloveniji je precej visokotehnoloških podjetij, ki verjetno imajo tudi t.i. dvojno tehnologijo, mogoče sklepati, da podjetja tega zakona očitno ne upoštevajo, kljub zagroženi najvišji kazni kar 20 milijonov tolarjev. Po drugi strani pa podjetja, ki izvažajo vojaško oborožitev in opremo, v zadnjem času vestno zaprošajo za dovoljenja. Po podatkih ministrstva za obrambo so v letih 1998 in 2002 odobrili 174 dovoljenj za izvoz, zavrnili pa 13. MORS podatkov, kam in kaj se je izvažalo, ni sporočil, ker so zaupne narave.
