Računalničarji: Nekdo je poznal gesla za dostop do podatkov

Posnetkov sej vlade naj v javnost ne bi posredoval nihče od treh uslužbencev, ki v snemalnici snemajo dogajanje v vladnih prostorih na Gregorčičevi v Ljubljani. Po neuradnih informacijah Dela naj bi namreč obstajali resni indici, da so se seje tako Janševe kot Pahorjeve vlade od leta 2006 snemale dvakrat. Nekdo naj bi na vladne kamere speljal dodatne kable. To naj bi ugotovili forenziki, ki na kompaktnih diskih avdio- in videozapisov sej vlad, hranjenih v vladnih arhivih, menda niso zaznali sledi podvajanja.

Na policiji teh informacij niso niti potrdili niti zanikali. Kot je sporočil tiskovni predstavnik ljubljanske policijske uprave Vinko Stojnšek, lahko v zvezi s tem primerom potrdijo, ''da Policijska uprava Ljubljana na podlagi Zakona o kazenskem postopku vodi predkazenski postopek, ki ga usmerja ljubljansko okrožno državno tožilstvo. Policija je že izvedla prve operativne ukrepe in nadaljuje zbiranje obvestil. Pri tem sodeluje z Generalnim sekretariatom vlade. Zaradi tajnosti predkazenskega postopka in nadaljnjih postopkov policije policija ne more komentirati posameznih faz postopka in ugotovitev, do katerih je prišla med preiskavo, niti ne navedb, ki se pojavljajo v javnosti.''

Direktor vladnega urada za komuniciranje Darijan Košir je za Delo povedal, da vse vladne seje, tudi tajne, snemajo v avdio- in videotehniki in da so bili vladni prostori, kjer so na dvojnem stropu nameščene snemalne kamere, nazadnje prenovljeni v času prejšnje vlade leta 2006. Za 24ur.com pa je sporočil, da je bila pogodba za izvedbo gradbeno-obrtniških in inštalacijskih del za rekonstrukcijo objekta Gregorčičeva 25 sklenjena s podjetjem SCT. "V obsegu teh del je bila zajeta tudi izvedba računalniške infrastrukture. Dobavo in montažo avdiovizualne opreme pa sta izvajali podjetji ADM in TSE," je zapisal.

Pojasnil je še, da so bili vsi ljudje, ki delajo v državni upravi in imajo opravka s tajnimi podatki, varnostno preverjeni. Zavrnil je vse špekulacije, da ljudje, ki imajo opravka s tajnimi podatki, ne bi bili vredni zaupanja.

Da so se seje vlade snemale že v času vlade Antona Ropa, pa je dejal nekdanji generalni sekretar vlade Božo Predalič. Sam se, kot je dejal, v sklepanje pogodb za obnovo ni vtikal. "Te so potekale preko javnih naročil," je povedal. Tudi o dvojnem snemanju sej vlade ne ve ničesar. Na vprašanje, kdo bi lahko posnetke sej vlade poslal v javnost, pa odgovarja: "Če špekuliram, je seje vlad Boruta Pahorja in Janeza Janše objavil tisti, ki bo imel od tega korist."

Računalničarji: Nekdo je poznal geslo

Računalniški strokovnjaki pa so ponudili še eno, najverjetnejšo razlago. "Gre za to, da za dostop do nekih digitalnih podatkov vedno obstajajo neka gesla, s katerimi je moč narediti marsikaj. Nekdo ta gesla ve, lahko jih ve več ljudi, lahko jih tudi komu povedo,'' je za oddajo 24UR pojasnil Matjaž Klančar, urednik revije Monitor. Zgodba, da bi vladnim sejam lahko prisluškovali ali jih vzporedno snemali, se mu zdi neverjetna, preveč zapletena, preveč "james-bondovska".

Če se uresničijo ugibanja računalniških strokovnjakov, bi storilec lahko imel že pet let dostop do celotnega računalniškega sistema slovenske javne uprave. Na seznamu vladnega centra za informatiko najdemo vsa ministrstva, upravne enote, občine, vladne službe, urade in agencije. Ti pa hranijo tudi strogo zaupne podatke, takšne, ki jih javnost najbrž nikoli ne sme izvedeti. "V digitalni dobi je žal vse mogoče,'' še pravi Klančar.