'Če nas bodo metali na cesto, se bomo branili z vsem, kar imamo'

Zaposleni v javnem sektorju se bodo morali pripraviti na nov val udarcev. Vlada bo v proračunih za prihodnji dve leti prisiljena zmanjšati maso sredstev za plače v javnem sektorju, je v odgovoru na poslansko vprašanje Janija Möderndorferja pojasnil predsednik vlade Janez Janša. Državni zbor bo moral takšne proračune "tako ali drugače obravnavati in sprejeti, saj se sicer računice ne izidejo", je dodal.

Po poročanju časopisa Delo bo vlada po vsej verjetnosti v četrtek sprejela proračun, ki bo močno zarezal v plačno maso javnega sektorja. Predvidevajo celo 15-odstotno znižanje stroškov dela. Za konec pa vlada v dokumentu svojim institucijam že ponuja napotke, kako lažje odpuščati zaposlene.

Neuradni dokumenti, ki so jih pridobili in ki še niso dokončni, vsem proračunskim uporabnikom nalagajo, da morajo trenutne stroške dela dodatno znižati od 7,5 do 15 odstotkov. "Najhujši rezi so predvideni v sektorju šolstva in kmetijstva. Kot kaže, bo vlada plačno maso nižala predvsem z odpuščanjem javnih uslužbencev; delovni verziji proračuna je namreč že dodala prilogo, v kateri daje jasne napotke, kako odpuščati iz poslovnih razlogov. Sindikati javnega sektorja pravijo, da bodo delovna mesta branili z vsemi sredstvi; ko smo jih soočili z zadnjimi načrti vlade, pa opozarjajo, da so predvideni rezi tako globoki, da bodo dokončno spremenili javni sektor, kot ga poznamo," še poroča Delo.

Črni četrtek

Kaj se bo torej zgodilo v četrtek, ko bo vlada najverjetneje sprejela proračun, ki ga omenjajo novinarji omenjenega časopisa? "Številke kažejo, da bo hujši poseg v plačno maso prizadel celotni sektor vzgoje in izobraževanja ter tudi vse javne institucije na področju kmetijstva in okolja. V tem primeru je odpuščanje skoraj neizogibno," poročajo in dodajajo, da se po razrezu javnih izdatkov za prihodnje leto najhujše redukcije stroškov dela v državni upravi – povprečno 15 odstotkov – obetajo ministrstvom za pravosodje, gospodarski razvoj, kmetijstvo, infrastrukturo in prostor ter izobraževanje. "Resorja superministra Žige Turka in ministra za kmetijstvo Franca Bogoviča bi morala – poleg krčenja na ministrstvih – za 15 odstotkov znižati tudi plačno maso v vseh drugih organih na teh področjih," poroča Delo.

Kaj bi se zgodilo z bolnišnicami in univerzami?

Omenjeni časopis poroča, da bi jo malo bolje odnesli nekateri drugi proračunski uporabniki, med drugim tudi javni šolski zavodi, univerze in bolnišnice. Njih bi prizadelo 12,5-odstotno znižanje plačne mase.

"Še najmanjši rezi so predvideni pri policistih, kjer vlada namerava upoštevati poletni stavkovni sporazum; "le" 7,5-odstotno znižanje plač bi zadelo tudi Sovo, Durs, vojsko, upravo kazenskih sankcij in ključne inšpektorate za delo, zdravstvo in tržni inšpektorat. V celotnem pravosodju in nevladnem sektorju bi plačno maso znižali za deset odstotkov, edina izjema je ustavno sodišče, kjer pri plačah niso predvideni nobeni posegi," poročajo.

Kako uveljaviti tako ostre reze? V vladnih gradivih to ni razloženo, je pa zato zapisano, da bodo morali proračunski uporabniki takšne reze v plačno maso uveljaviti "z lastnimi ukrepi in reorganizacijo". Delo sklepa, da bo to možno uresničiti le z odpuščanjem javnih uslužbencev.

Na koncu pa je vlada presenetila s prilogo, ki nosi zgovoren naslov – Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Delovi novinarji razložijo, da je v prilogi razloženo, kako se vlada namerava lotiti odpuščanja. "Celotni proces želi končati v največ dveh mesecih, za pogajanja s sindikati je tako predvideno od sedem do deset dni. Najprej bi vlada ugotovila, da obstaja poslovni razlog za odpuščanje, nato bi na državni ravni izvedla reorganizacijo in spremenila akte ter potem ugotovila, koliko javnih uslužbencev je odveč. Nato je predvidena morebitna premestitev ali prezaposlitev znotraj javnega sektorja, na koncu pa odpuščanje. Tudi pri premestitvi in prezaposlitvi vlada, kot kaže, računa na prihranke. Če za javnega uslužbenca namreč ne bo delovnega mesta z enako plačo, mu bo ponujena premestitev na delovno mesto v prvem nižjem kariernem razredu," še poročajo v Delu.

Štrukelj: Vlada kliče po konfliktu

V Konfederaciji sindikatov javnega sektorja so opozorili, da za te namere vlade niso vedeli, ne zdi pa se jim niti pravilno, da je za njih prej izvedela javnost. V odprtem pismu Janšo opozarjajo na posledice, ki bodo nastale, če bodo ukrepi sprejeti brez pogajanja in soglasja sindikatov. Napovedujejo socialni konflikt.

Predsednika vlade zato pozivajo, da se v najkrajšem možnem času sestane z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja ter odkrito pove, kaj namerava vlada storiti. Pri tem želijo, da Janša javnim uslužbencem omogoči, da mu povedo, kaj si mislijo o ukrepih. V odpuščanje sicer dvomijo, ker to na likvidnost proračuna prihodnje leto nima vpliva, bo pa poglobilo recesijo, je zapisano v pismu. Napovedana odpuščanja sicer po mnenju obeh skupin pomenijo konec javnega sektorja, kot ga poznamo, saj se ne bo mogoče izogniti velikemu zmanjšanju kakovosti javnih storitev. "Se zavedate, kakšni bodo stroški socialnega konflikta, ki ga bodo sprožili napovedani ukrepi, ki niso z nikomer usklajeni," še sprašujejo v pismu. Pismo si lahko v celoti preberete v spodaj dodanem dokumentu.

Prvi mož KSJS Branimir Štrukelj je dejal, da vlada z napovedanim krčenjem stroškov v javnem sektorju oz. odpuščanjem morda resno misli, ne pa tudi dobro in razumno. "Vlada kliče konflikt, kot da bi si želela, da bi šlo v tej državi vse narobe," je ocenil. "To, kar se dogaja, je popolnoma neverjetno. Vlada komunicira z državljani zgolj še tako, da grozi. Očitno se ne zaveda, kako ljudje to težko prenašamo, in ne razume, kako bo s tem poglobila recesijo v državi. Hkrati bo to sprožilo socialni konflikt, ki ga bo težko nadzorovati in za katerega ne vemo, kje se bo končal," je dejal v oddaji SVET. 

Kot pravi Štrukelj, so se že odrekli napredovanjem, delovni uspešnosti, znižali so jim plače ... Če bodo odpuščali v javnem sektorju, bo to pomenilo natrpane razrede, podaljšanje čakalnih vrst v bolnicah, slabšo varnost na cestah ... "Je res to potrebno zato, ker si je država privoščila tako velike napake, kot je bilo npr. znižanje davka na dobiček podjetij, ki je samo letos odnesel 200 milijonov skupaj z dohodnino in ni prinesel niti enega delovnega mesta?" je vprašal.

Štruklju se zdi sicer posebej problematično, ker odpuščanje javnih uslužbencev ne bi izboljšalo javnofinančnega položaja Slovenije. Stroški, ki nastajajo z odpuščanjem, bi bili namreč po njegovih besedah v prvem letu enaki plačam teh javnih uslužbencev. To pomeni, da bi se učinke prestavilo šele na leto 2014, pa še to ne v celoti, je povedal. "Če nas bodo hoteli metati na cesto, kar ni potrebno in je nesmiselno, bomo ta delovna mesta branili z vsemi sredstvi, ki jih imamo na razpolago. Časa za pogajanja in sprejemanje reform ne bo," je zaključil Štrukelj.