Poslanska skupina SDS je v DZ vložila dva zakona, s katerimi predlaga prepoved nošenja burke in nikaba na javnih mestih (sprememba zakona o varstvu javnega reda in miru) ter zaostritev pogojev za pridobitev azila v Sloveniji (sprememba zakona o mednarodni zaščiti).
SDS: prepoved v imenu varnosti in zaščite slovenske kulture
Več podrobnosti so predstavili na novinarski konferenci, na kateri je predsednik SDS Janez Janša dejal, da sta oba predloga preventivne narave. Po besedah Janše je razlog za vložitev teh dveh zakonov v tem, da migrantski val ne pojenja, prav tako se na evropski ravni še ni oblikoval skupen pristop k reševanju tega problema. Še vedno je v Evropi povečana varnostna grožnja, tudi v Sloveniji, opozarja Janša in dodaja, da bo na podlagi nezakonitega priseljevanja v zadnjih mesecih Slovenija deležna pritiska zaradi razdeljevanja migrantov.
Kar se tiče nošenja burke in nikaba, je dejal, da je razlog za prepoved varnostni in kulturni, saj so mnenja, naj se v Sloveniji spoštujejo slovenske navade in tradicija. Poslanec SDS Vinko Gorenak pa je dejal, da prepoved nošenja burk in nikaba v javnosti ni poseg v človekovo pravico.
Še težje do azila, prav tako predlagajo ukinitev denarne pomoči
Janša je poudaril, da cilj azilne politike ne sme biti integracija ampak začasna zaščita, dokler v domovini prosilca traja nasilje. Zato predlagajo zaostritev pogojev za pridobitev azila v Sloveniji.
Poslanka SDS Anja Bah Žibert pa je opozorila, da sta Nemčija in Avstrija glede azilne politike že zaostrili zakonodajo, česar pa vlada pri nas ni storila. Glede tega, kaj naj bi zaostritev pogojev za pridobitev azila v Sloveniji prinesla, pa je dejala, da bo moral tujec, ki vstopi v Slovenijo, takoj podati namero in predložiti dokazila glede mednarodne zaščite. Prav tako predlagajo ukinitev denarne pomoči prosilcem za azil, kar se nadomesti z drugimi pravicami, kot je na primer možnost prebivališča. Po predlogu SDS bi letno kvoto za priznanje statusa mednarodne zaščite določil državni zbor na predlog vlade, pa je na novinarski konferenci povedal Gorenak.
Islamska skupnost brez odziva
V Islamski skupnosti v Sloveniji predloga spremembe zakona o varstvu javnega reda in miru, s katerim SDS predlaga prepoved nošenja burke in nikaba v javnosti, ne komentirajo.
Mandić: Burke so lahko varnostni problem
Paroh Srbske pravoslavne cerkve Dejan Mandić predlog SDS podpira in ne podpira. "Če se verska obeležja, kot je oblačilo, razume na pravi način, potem nimam nič proti, če jih nekdo nosi, če pa se jih nosi samo zato, da se nekdo razlikuje od ostalih, potem se s takšnim nošenjem ne strinjam," je dejal. Strinja se tudi, da je nošenje tovrstnih oblačil v nekaterih primerih lahko varnostni problem.
Möderndorfer: Janša je boj zoper komunizem zamenjal za boj zoper islam
Jani Möderndorfer dejanje SDS in Janeza Janše ocenjuje kot politično oportuno in populistično, saj je po njegovem mnenju razlog zanj rast javnomnenjske podpore SDS. "SDS in Janez Janša sta se kljub temu, da prepoved nošenja burke in nikaba v nekaterih državah članicah velja že 5 let, odločila za prepoved v času, ko se zaradi begunske krize in nedavnih terorističnih napadov v Parizu v javnosti sproža islamofobija in javnomnenjsko podporo pridobivajo desno usmerjene politične stranke, ki v zvezi z islamom širijo populizem in demagogijo," je zapisal v izjavi za javnost.
Dodal je, da čeprav SDS zatrjuje, da gre za stranko, ki temelji na laicizmu, se postavlja na stališče, da so temeljne evropske in slovenske vrednote zgolj krščanske in da je multikulturalizem za evropsko in slovensko družbo nesprejemljiv. "Zakon je poleg tega usmerjen zoper samo eno versko skupino oz. skupnost, ki po mojem ne predstavlja nobene nevarnosti za to družbo. V Sloveniji se za muslimane deklarira zgolj okoli 3% prebivalstva, burko ali nikab pa po moji oceni nosi samo nekaj žensk. Najbrž bi jih težko prešteli na prste obeh rok," je dodal.
Sam ne nasprotuje možnosti omejitev za nošenje obleke, ki pokriva ves obraz ali zgolj oči, a ne iz varnostnih razlogov. "Razumem, da je v nekaterih primerih za potrebe identifikacije potrebno razkriti obraz. In da mora pri opravljanju javnih poklicev, pa tudi funkcij, posameznik spoštovati ustavno določeno ločitev cerkve in države. Vendar to niso materije zakona, ki varuje javni red in mir," je pojasnil in dodal, da se mu "najbolj tragikomično od vsega zdi, da je Janša boj zoper komunizem zamenjal za boj zoper islam," je sklenil.
Socialni demokrati so prepričani, da sta prepoved in omejevanje orodji za tiste, ki svojo priljubljenost radi krepijo na politiki strahu in izključevanj. Menijo, da se "moramo temu prav v teh časih izogniti ter graditi na politiki sodelovanja in vključevanja, namesto tega, da z restriktivnimi zakoni etiketiramo vse, ki so drugačni ter zavračamo tiste, ki potrebujejo našo pomoč".
NSi: Le z ustrezno integracijo je možno sobivanje, predlog je primeren
V NSi pa zaostritev slovenske azilne politike podpirajo, prav tako podpirajo dosledno spoštovanje pravil, ki vzpostavljajo schengensko mejo EU in tudi zaostritev registracijskih postopkov, so zapisali v izjavi.
Prepričani so, da mora Slovenija nemudoma spremeniti azilno zakonodajo v smeri zaostritve pogojev za pridobitev statusa azilanta, redefiniranja pravic, do katerih so upravičene osebe z mednarodno zaščito in pospešitve samih postopkov mednarodne zaščite. "Hkrati mora uvesti tudi ustrezne varovalke za onemogočanje zlorabe instituta mednarodne zaščite s strani migrantov," so zapisali.
Opozarjajo pa tudi na dosledno izvajanje ustrezne integracijske politike za tiste osebe s statusom mednarodne zaščite, ki ostanejo v Sloveniji. Pričakujejo, da "bodo te osebe sprejele in spoštovale slovenski in evropski pravni red, kulturo in jezik, pri tem pa jim mora pomagati tudi naša država". Menijo, da je le z ustrezno in uspešno integracijo mogoče zagotavljati ustrezno sobivanje. "Predlog o prepovedi nošenja burke oz. nikaba na javnem mestu se nam v tem kontekstu zdi primeren. Enako velja za zaostritev slovenske azilne politike," so sklenili.
DeSUS: Zakonodajo bi verjetno podprli
V DeSUS so ponovili stališče, ki so ga glede morebitne prepovedi nošenja obraznih pokrival pred časom že izrazili v javnosti. Navedli so, da so po ustavi vse religije enakopravne, zato se jim zakoni, ki bi finančno izključevali ali privilegirali določeno versko skupnost, ne zdijo prava rešitev. Nošenje vseh vrst obraznih pokrival, ne zgolj na verski osnovi, po njihovem mnenju ni vprašanje, ki bi bilo v Sloveniji problematično.
Se pa ob tem po njihovem mnenju postavljajo določena vprašanja glede identifikacije oseb, zagotavljanja enakosti spolov in spoštovanja minimalnih zahtev za življenje v skupnosti, zato bi tovrstno zakonodajo verjetno podprli, so pojasnili.
Dobovšek za razmislek o azilni zakonodaji
Vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Bojan Dobovšek je dejal, da je treba v teh razmerah, "hibridnih grožnjah terorizma", odgovore kreirati na varnostnem, gospodarskem, kulturnem in ekološkem področju. Predlog SDS pa po njegovem mnenju ne pripomore k reševanju kulturnega problema.
Vendar se Dobovšek strinja, da je treba vsekakor razmisliti o spremembi azilne zakonodaje, ki je bila po njegovih besedah prirejena prejšnjim varnostnim razmeram oz. ogrožanjem.
Francija in Belgija edini s prepovedjo na ravni celotne države
Precej zgovoren je podatek, da je na ravni celotne države nošenje burk in nikabov v javnosti prepovedano v Franciji in Belgiji. Razlog je bil varnostne narave, ta ukrep pa več kot očitno ni prinesel zaželjenih učinkov, prej nasprotno. V Franciji so v javnih šolah Muslimankam prepovedali nošenje naglavnih rut. Na lokalni ravni imajo prepoved nošenja nikaba in burke v javnosti še ponekod v Rusiji (Stavropol), Švici (kanton Ticino), Španiji (del Katalonije) ter v Italiji (več različnih mest). Na zahodu Kitajske so v mestu Urumqi prepovedali muslimankam nošenje burk v javnosti in svojo prepoved pospremili s pojasnilom, da gre za vprašanje varnosti.
Prepoved nošenja tančic imajo tudi v državah, kjer je večinsko prebivalstvo muslimansko. Tako so leta 2010 v Siriji prepovedali nošenje tančic na univerzah, a so naslednje leto zakonodajo malce omilili. Tudi Turčija je imela več desetletij prepoved naglavnih pokrival, a je leta 2013 prepoved umaknila.
V Fanciji se prepoved nanaša na vsa pokrivala, ki zakrivajo obraz, tudi čelade
Francija je aprila 2011 kot prva evropska država prepovedala nošenje burk, ki ženskam v celoti prekrivajo obraz, in nikabov, ki razkrivajo samo oči, na vseh javnih krajih, vključno z ulicami in parki.
Prepoved se sicer nanaša na vsa pokrivala, ki zakrivajo celoten obraz, kot so kute ali čelade. Za kršitev je zagrožena denarna kazen do 150 evrov. Ob uveljaviti zakona je v Franciji živelo med štiri in šest milijonov muslimanov, pri čemer si je obraz popolnoma zakrivalo le okoli 2000 žensk.
Evropsko sodiššče razsodilo, da zakon ne krši verske svobode
Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je v sodbi 1. julija lani v primeru S.A.S. proti Franciji razsodilo, da ta zakon ne krši verske svobode in ni diskriminatoren. Večinsko so sodniki razsodili, da je bila uvedba prepovedi z namenom zagotavljanja družbene kohezije legitimna.
V obrazložitvi razsodbe so sodniki zapisali, da doslej samo v Belgiji od julija 2011 velja zakon, ki je primerljiv s francoskim. Tudi v Belgiji so sicer podobno kot v Franciji prepovedana vsakršna pokrivala, ki "v celoti ali bistveno zakrivajo obraz".
Vprašanje prepovedi zakrivanja obraza v javnosti je sicer bilo in je predmet razprav v več evropskih državah. Med te sodi Italija, kjer so v preteklosti oblikovali predlog zakona, ki pa ga še niso sprejeli.
Nizozemska vlada je maja letos potrdila načrt o uvedbi delne prepovedi nošenja muslimanskih pokrival, ki zakrivajo obraz. Prepoved, ki jo mora potrditi še parlament, naj bi med drugim veljala za šole, bolnišnice in sredstva javnega prevoza.
