Janša: Ščitimo žepe slovenskih davkoplačevalcev

Potem ko naj bi NLB nedavno na lastno roko poplačala zahtevek iz ene od sodb hrvaških sodišč zaradi prenesenih deviznih vlog v nekdanji Ljubljanski banki (LB), in sicer neuradno v višini dobrih 800.000 evrov, so v SDS in NSi zdaj pripravili ustavni zakon za dopolnitev ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS.

Predlagajo tri nove člene, s katerimi bi med drugim, kot je danes povzel prvak SDS Janez Janša, NLB prepovedali izplačilo kakršnih koli zahtevkov na podlagi sodb hrvaških sodišč v povezavi s prenesenimi deviznimi vlogami varčevalcev pri LB, če bi do njih vendarle prišlo, pa bi morala na podlagi odločitve vlade prek Finančne uprave RS (Furs) nemudoma, brez sodnih postopkov in kakršnih koli zavlačevanj, slediti kompenzacija.

Furs naj bi ta denar, kot predlagajo, izterjal od hrvaških družb v večinski državni lasti, poleg tega pa naj bi vlada uvedla sankcije zoper tiste tuje banke, ki bi skušale operacionalizirati nezakonite sodbe hrvaških sodišč, je dopolnitve še povzel prvak SDS.

Kot je sicer na današnji novinarski konferenci večkrat poudaril Janša, jih je novica o plačilu NLB močno neprijetno presenetila, saj je to, če je bilo res izvedeno, v nasprotju s slovensko zakonodajo, natančneje z ustavnim zakonom iz leta 1994, po katerem aktualna NLB nima nobene pravne, materialne ali kakšne druge obveznosti do nekdanje LB, v nasprotju z veljavnim sporazumom o nasledstvu in z memorandumom iz Mokric, podpisanim med vladama Slovenije in Hrvaške leta 2013.

Kot je pojasnil, "gre enostavno za zaščito slovenskega pravnega reda, delno seveda tudi mednarodnega prava, predvsem pa za zaščito vaših žepov, žepov slovenskih davkoplačevalcev, ki jim po tem, kar se dogaja, neposredno grozi še plačilo tam do 400 ali celo več milijonov evrov, za nekaj, kar v nobenem primeru nikoli ni bila upravičena terjatev do slovenskih davkoplačevalcev".

Ta ustavni zakon smo vložili zato, "da se prepreči nekaj, kar se sploh ne bi smelo zgoditi", je še nadaljeval in izrazil začudenje tako nad molkom nadzornikov NLB kot tudi nad izjavami premierja Mira Cerarja, s katerimi naj bi ta nakazal možnost, da vlada odobri rezervacije NLB za celotne terjatve z obrestmi vred tja do višine 400 milijonov evrov.

Da na Hrvaškem ravnajo v nasprotju z dogovori in mednarodnimi sporazumi, SDS niti ne preseneča, problem je to, da v Sloveniji banka, ki je v 100-odstotni državni lasti, in vlada v nasprotju s slovenskim pravnim redom in mednarodnim pravom "upoštevata nezakonite sodbe sodišč sosednje države, hkrati pa ta ista vlada sosednjo državo toži, ker ne spoštuje arbitražnega sporazuma".

Kot "prazen izgovor" je obenem zavrnil argument NLB, da so bili zahtevek po zakonodaji dolžni poplačati, saj da noben zakon ne more biti nad ustavnim in nad ratificiranimi mednarodnimi sporazumi, ter se vprašal "ali kdo med vami verjame, da je gospod Brodnjak (predsednik uprave NLB) plačal teh 800.000 evrov, ne da bi se posvetoval z lastnikom, se pravi z vlado".

Janša verjame, da "je tukaj šlo za neko zadevo, ki ima širše dimenzije", kako široke pa bodo skušali odgovoriti že v četrtek, ko bo na zahtevo Andreja Širclja (SDS) sklicana seja Komisije za nadzor javnih financ. Šircelj je medtem na današnji novinarski konferenci med drugim izpostavil, da so slovenski davkoplačevalci od leta 1991 v NLB vložili dobre tri milijarde evrov več, kot so od nje dobili, s tem denarjem pa bi lahko danes kupili "10.000 hiš za 10.000 družin".

Glede širše podpore predlagani dopolnitvi ustavnega zakona je Janša danes pojasnil, da imajo glede na pogovore načelno široko podporo poslancev iz različnih strank. Vsekakor pa pričakuje, da bo zanj glasoval "vsak poslanec DZ, ki mu je kaj za interese slovenskih davkoplačevalcev in za spoštovanje pravnega reda, ki velja v tej državi, in mednarodnega prava". Podporo predlogu SDS in NSi je sicer danes že izrazil prvak DeSUS Karl Erjavec.

Na Ministrstvu za finance so medtem zapisali le, da bodo predlog skrbno preučili in v sodelovanju z drugimi deležniki pripravili uradno mnenje, če oziroma ko bo DZ vlado zanj tudi zaprosil.