Janša: Preiskava gospodarskega kriminala mora biti prioriteta

Za bratovo od liderja desnice se pa ne sprašuješ.

Ivek s etrudi, ampak vsak ponedeljek pa res nima časa sedeti na zatožni klopi!

pa zakaj ravno v ponedeljek, to je res najbolj mučen dan.

ja, vam bi pasalo, ko bi še napej obsojali po sistemu "neznanega dne, na neznanem mestu, od neznane osebe prejel obljubo on nagradi za neznano osebo...", tako kot ste se naučili v zločinskem komunitičnem sistemu, ki temelji na laži in potrvarjanju ter seveda zločinu!

Sem si kar mislil, da je boj za svobodno državo pred izdajalci in okupatorjem zločin. Večni mir tem zločincem kateri so dali življenje za našo svobodo

Pri nas ločimo gospodarski kriminal in posebne zasluge za domovino, čeprav laiki ne vidijo nobene razlike. Mogoče zato, ker je v našem primeru ni.

in bila za to bogato nagrajena cela družina brezgar

vodenoglavci iz svojega zblojenega rdečega zavajanja in nakladanja ter obmetavnja drugih svojim dr eeko m se niste sposobni vziveti v normalno demokratično družbo, kjer veljajo določene vrednote, ki jih pa vi seveda ne poznate oz. se jih bojite kot hudič križa in te so predvsem: ne laži, ne kradi in delaj drugemu to kar nočeš sam prejeti od drugih....

a bomo najprej začeli pri orožju al pri patrijah?

Ampak to je dejstvo, naša diplomacija ne bi nikoli dovolila, da bi se v najbolj prestižnih medijih pojavilo kaj takega, kar ogroža same temelje osamosvojitve in transformacije državnega lastništva, kjer nam je pomagala tudi Ameriška ekonomska elita. V redu, predavanja o temeljih kapitalizma niso sporna, kako smo si mi kot narod to razlagali, kaj je to v resnici naredilo z družbo in kako smo dejansko živeli, je pa že druga stvar...

V Sloveniji imamo le nekaj deset tisoč democidno izbrisanih tretjerazrednih državljanov, pa nekaj sto tisoč diskriminiranih in krivično, diskriminatorno kriminaliziranih drugorazrednih državljanov, naša tajna policija je izločila le jagodni izbor, za vse izbrance pa so po več(deset)letnem prisluškovanju sklenili, da ni tako hudo, še obstajajo sicer zelo omejene možnosti, da zapopademo prave vrednote nacionalne osamolastitve in kontrarevolucije. Ob vsej tej gori materiala ni čudno, da jim je zmanjkalo časa za veleizdajalce, kriminalce in zločince proti človeštvu. Včasih so javni uslužbenci bolje sodelovali med sabo, do družine in prijateljev se je spodobilo biti spoštljiv, itak ni bilo nič od nikogar. Država je mislila dobro, imela je slabo vest, ker je storila toliko slabega, zato so sprejemali kup kapitalističnih denacionalizacijskih pravil in odlokov, s katerimi bi čim bolj pravično porazdelili danes več sto milijard evrov vredno skupno premoženje med prvorazredne Slovence. Isti javni uslužbenci so prišli prvega dne samostojne države v službo, na isto delovno mesto, sprejemat nova navodila in natančne razlage, kako bo po novem. Nekaj od tega so potem celo objavili v medijih, da se privatiziramo, kam lahko vložimo certifikate, ki so se jih vsi zogibali, razen posebej za to ustanovljenih kasl podjetij, ki so se ukvarjala z njihovo koncentracijo. Javnim uslužbencem je bilo vse jasno, večina se jih še danes osamolastninja brezhibno, skrbno skrbijo, da ne najdejo nobenih papirjev, ki bi lahko razburili javnost, drugi tudi ne bi znali kako, če nam ni nihče povedal, improvizirati pa nismo smeli, ker bi družbena samozaščita takoj opazila izjemo. Razen bivših politično imenovanih upravljalcev družbenega premoženja, ki so se najprej znebili strokovnjakov, ki niso hoteli sodelovati pri taki nacionalni sramoti, po novem je bila politična funkcija in strokovno vodenje podjetja isto. Potem tudi ni sporno, da so ti isti manaferji leta, ki jih je imenovala partija za nadzor dela strokovnjakov, prvi odkorakali na banke k svojim družinskim članom in prijateljem ter zaprosili za financiranje izjemno perpektivnih poslovnih načrtov, s tisočkratnim donosom in nobenim rizikom, da bi pokupili podjetja, s katerimi so upravljali v imenu naroda, če bi jim seveda kdo verjel in jim celo posodil denar, da lahko to iz nič storijo, ker za kaj takega še ni slišal nihče na svetu. Včasih še to ni bilo treba, preprosto so kot javni uslužbenci zaprli nekaj dol in podarili to sami sebi, ker ni bilo nobenega drugega, kaj šele boljšega ponudnika, nato pa to družbeno premoženje zastavili za legalno pridobljene kredite, s katerimi so pokupili cele občine, ki jim plačujejo za te prostore še najemnine. Takrat smo rekli, vse za napredek in razvoj, da ne bomo kot južnjaki, naj odloča tisti, ki ima največ denarja, sicer pa drugih strokovnjakov v krajih navadno itak ni bilo, vsaj ne takih, za katere bi vedela ali bi jih spoštovala javnost. Narod je moral biti informiran, zato so pokupili tudi lokalne medije in hvalili svoje uspehe, konkurenco pa opisovali kot parazite in podgane. Ljudje so bili zadovoljni, samo da so dobili subvencije za kmetije, dosmrtna delovna mesta za svoje družine, v novih privatnih, državno subvencioniranih korporacijah, ki do danes zatirajo vse druge oblike napredka in razvoja razen lastnega. Pri tem je imelo posebno vlogo pravosodje, ki je do pred kratkim mislilo, da bo dobilo še Nobelovo nagrado za fašizem, ko bo glas o njihovih pravičniških postopanjih dosegel pol milijarde Evropejcev. Policije raje nebom več omenjal, ker bodo vse zbrisali, lahko pa rečem le to, da bi morali o otrocih policstov začeti pisati romane, dsaj je tako nastla naša moderna urbana mitologija. In kaj seje zgodilo z direktoji bank iz devetdesetih? Pojma nimam, pri nas je šladirektoricakmalu zatem v Ljubljano, menda na vrh največje nacionalne banke, gledalci nacionalke sestro itak poznate, njen sin pa pod občino prodaja otrokom droge. Ker je kriza, župan pa iz mamine strank

podpis